Kaj se je naučil inženir Siniša, ki je korpookolje za tri mesece zamenjal s start-up pospeševalnikom

Čas branja: 4 min
27.12.2017  21:09
Ena največjih evropskih korporacij svojim zaposlenim, tudi Slovencem, omogoča, da za tri mesece pustijo redne delovne obvez­nosti in postanejo start-up podjetniki. Zakaj je vrnitev nazaj v korporativno okolje težka in kaj bi se lahko od mladih podjetij naučili tudi »dinozavri«, pripoveduje Siniša Bogar.
Kaj se je naučil inženir Siniša, ki je korpookolje za tri mesece zamenjal s start-up pospeševalnikom
Siniša Bogar (desno) je prostore korporacije za tri mesece zamenjal s start-up pospeševalnikom. Pravi, da mu je izkušnja odprla oči, kako bi se morala tudi velika podjetja v nekaterih primerih vesti bolj startupovsko.

»Tudi v korporaciji obstaja birokracija, ki zavira razvoj podjetniškega duha. Če imaš lastno idejo za novo rešitev, potrebuješ veliko časa, prepričevanja in dokazovanja ključnim deležnikom, preden dobiš zeleno luč. Osebno pa se mi s tem ni dalo preveč ukvarjati,« je iskren Bogar, produktni vodja na področju energetskih merilnikov v slovenski podružnici danske multinacionalke Danfoss.

Bogar je sicer imel nekaj idej, za katere je bil prepričan, da imajo tržni potencial. Med drugim se je poigraval s »pametnimi« toplotnimi števci, ki bi med sabo »komunicirali« in na podlagi pridobljenih podatkov prilagajali hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in najustreznejšo temperaturo posameznega stanovanja v bloku. »Že obstoječim števcem, ki jih Danfoss proizvaja, bi zgolj dodali krmilni modul in umetno inteligenco v oblaku. Danfossovi končni uporabniki bi z njimi lahko prihranili do 20 odstotkov pri ogrevanju ob večjem udobju,« trdi.

Prostor za prebojne inovacije

Priložnosti za kakovostno izvedbo lastnega projekta sogovornik ob rednem delu verjetno ne bi dobil, česar se zavedajo tudi podjetja, ki poskušajo po svojih pisarnah ali proizvodnih obratih spodbuditi tako imenovano notranjo podjetniško iniciativo. Gre za koncept, po katerem zaposleni idejo za izdelek ali storitev razvijajo v okviru kadrovskih in materialnih zmogljivosti podjetja, v katerem delajo, in ne prek lastnega podjetja.

V nasprotju s številnimi že videnimi in pogosto neuspešnimi poskusi vzpostavljanja inovacijsko-podjetniške kulture v podjetjih so se pri Danfossu zadeve lotili bolj sistematsko. Na ravni korporacije so že pred leti vzpostavili program Man on the Moon, interno letno tekmovanje v razvoju inovativnih izdelkov in poslovnih modelov, in ga v zadnjih dveh letih razširili – tudi tako, da ducat internih ekip pošljejo iz korpookolja v zagonske pospeševalnike in s tem k zunanjim podjetniškim mentorjem, s čimer po lastnih besedah ustvarjajo prostor za »prebojne inovacije«.

Kakšen je postopek? Zaposleni iz različnih segmentov podjetja na interno spletno platformo predlagajo ideje – potencialne izdelke, storitve ali poslovne modele. Vodje oziroma sponzorji jih pregledajo in izberejo okoli deset najperspektivnejših, njihove nosilce pa povabijo na skupinsko predstavitev v živo. Tam ekipe najprej izpilijo svoje minigovore oziroma »pitche« ter predstavijo ideje predsednikom različnih segmentov korporacije. Zadnji so letos izbrali štiri najboljše – med njimi je bila tudi Bogarjeva – in jim s tem omogočili vključitev v trimesečni program v Berlinu, kjer imajo sodelujoči priložnost za nadaljnji razvoj idej.

Startupovske metode

»V Berlinu sem se s partnerjem res zakopal v delo. Ampak ko delaš s strastjo, dolgi delovni dnevi niso nobena ovira. Izzivov je bilo sicer veliko. Eden od timov je za en intervju s kupcem letel celo vse tja do Singapurja,« pripoveduje Bogar. Kot razlaga, so pri razvoju izdelkov sledili metodam, ki so značilne za startupovska podjetja. »Prve tri tedne smo se ukvarjali zgolj z načeli oblikovalskega razmišljanja (design thinking).«

Gre za pristop, osredinjen na številne pogovore z morebitnimi kupci, v katerih se odkriva njihova dejanska težava, rešitve pa razvijajo prek hitrih izdelav prototipa. »Delo v pospeševalniku je bilo drugačno tudi zato, ker so nas učili novih načinov razmišljanja, na primer, da na intervjuju s kupcem 90 odstotkov časa poslušaš njegove probleme in iz intervjujev izluščiš največji problem, za katerega poskušaš najti najbolj inovativno rešitev. Do takrat sem bil namreč prepričan, da je moja ideja skoraj popolna. A na koncu, tako kot so mentorji napovedali, od prvotnih zamisli ni ostalo praktično nič. Niti ena ni na koncu šla skozi, kot je bila prvotno predstavljena,« pojasnjuje Bogar.

Nepričakovani izid in nova priložnost

Vrhničan je v start-up program vstopil s prej opisanim »pametnim« toplotnim števcem. Z morebitnimi kupci – to so bili predvsem večja združenja stanovalcev, projektanti, arhitekti, energetski svetovalci pa tudi posamezni lastniki stanovanj – je skupaj s še enim članom ekipe opravil na desetine pogovorov, a na koncu prišel do nepričakovane ugotovitve. »Uporaba števca bi omogočala prihranek, a v Nemčiji, kjer je standard visok, objekti pa dobro izolirani, tak prihranek ne bi prinesel večje dodane vrednosti. Prihranki jih očitno niso dovolj zanimali,« je ugotovil Bogar.

So pa po drugi strani pogovori odprli paleto drugih novih idej, ena je bila še posebej obetavna. »Če je stavba dobro zatesnjena, svež zrak ob zaprtih oknih težje najde pot v prostor. Ljudje imajo zaradi tega glavobole, so manj produktivni, pojavlja pa se tudi plesen,« razlaga Bogar. Po njegovih besedah mu je to spoznanje dalo novo idejo: sistem, ki prek senzorjev za temperaturo in vlago podatke pošlje v oblak, jih tam analizira s pomočjo umetne inteligence, uporabnike pa v obliki SMS-sporočila ali mobilne aplikacije opozarja, kdaj je stanovanje treba prezračiti.

Rešitev je v Berlinu s pomočjo tehnologije hčerinskega podjetja Danfossa razvil in jo dal na preizkus. »Dve stanovanjski združenji – na Danskem in v Nemčiji – jo že testirata, s še dvema se o tem pogovarjamo,« pravi sogovornik. Če bodo po koncu testiranja kupci zadovoljni s prototipom, bo po njegovih besedah dobil potrebna finančna sredstva in čas v okviru podjetja, da rešitev skupaj z ekipo poslovno razvije in da postane del portfelja Danfossovih storitev.

»Pred razvojem je treba razumeti problem«

Projekt je torej še v teku, čeprav je Bogar berlinske skupinske pisarne start-up pospeševalnika že pred meseci zamenjal za tiste v Ljubljani. Novih spoznanj seveda ni pozabil; prav nasprotno, pravi, da zdaj razmišlja drugače, metode vitkega inoviranja pa poskuša predstaviti tudi sodelavcem. Pa je kaj uspeha? »Nekatere zelo zanima, drugi so skeptični, spet tretjih pa se ne da premakniti,« opaža. Direktor podjetja Aleksander Zalaznik je po njegovih besedah očitno prepoznal uporabnost oblikovalskega razmišljanja pri razvoju in zato dvakrat organiziral predstavitev Bogarjevih izkušenj pred zaposlenimi.

Vsekakor pa je Bogar prepričan, da se bodo tudi velika podjetja prej ali slej morala bolj posvetiti samorefleksiji. »Najprej je treba prepoznati strankin problem, ga razumeti in šele nato iskati inovativne rešitve,« opisuje lastno vizijo prihodnosti dela. Prepričan je, da se novi izdelki in storitve ne smejo razvijati le na podlagi predpostavk, zato je glavno odkriti dejanski problem končnega uporabnika. »Večji problem najdeš, večje so možnosti za komercialni uspeh in zadovoljstvo kupca, ki mu s svojo rešitvijo olajšaš delo in izboljšaš kakovost življenja.«

Prihodnost dela

V slovenskem Danfossu Trati sicer pravijo, da že danes poskušajo prepoznati prihodnje vzorce dela in ob tem pridobiti ustrezno »prilagodljivost in agilnost«. V ta namen so vzpostavili iniciativo Future of Work, v okviru katere med drugim organizirajo tako imenovano vzajemno mentorstvo (vodilni v podjetju dobijo mlade partnerje), pripravljajo raznovrstne študentske projekte in kreativne dneve, ki jih predlagajo zaposleni. »Razvijamo orodja, ki nas bodo povezala,« dodajajo.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
STARTAJ
Novice
Novice Lahko eHrana postane kot Uber Eats?

Slovenska inovativna platforma Ehrana LIVE od začetka junija prebivalcem prestolnice na dom omogoča dostavo hrane iz multinacionalke...

STARTAJ
Novice
STARTAJ
Od kozjega roga do milijonskih prihodkov 1

Ekipa ZkotZ Anžeta Miklavca še tretjič na Kickstarer