»Na slovenskih faksih učijo sami teoretiki, kar se v Kanadi in ZDA ne more zgoditi« »Na slovenskih faksih učijo sami teoretiki, kar se v Kanadi in ZDA ne more zgoditi« »Slovenski javni izobraževalni sistem ni v toku s časom«, pravijo trije mladi Slovenci, ki za študente organizirajo poletno šolo v Torontu, skupaj s pospeševalnikom ABC pa nameravajo ponudbo razširiti tudi na druga večja svetovna mesta.
Intervju: Če ti v Sloveniji enkrat ne uspe, si že »luzer« Intervju: Če ti v Sloveniji enkrat ne uspe, si že »luzer« »Če želimo, da bo Slovenija čez deset let inovativna, moramo delo v osnovnih šolah in vrtcih začeti že danes,« je prepričan Borut Likar, inovator, podjetnik in profesor na koprski fakulteti za management.
Zadušena strast v podjetju Zadušena strast v podjetju Ali poznate izrek: "Prestrašeni je na pol premagan"?
Spoznajte ljubljanske doktorje, ki so prepričali ameriškega in švicarskega vlagatelja Spoznajte ljubljanske doktorje, ki so prepričali ameriškega in švicarskega vlagatelja Genialis za raziskovalce razvija tehnologijo, s katero lažje urejajo in bolje razumejo velike količine podatkov, ki nastanejo v laboratorijih. Pred tedni so dobili dva milijona evrov vložka, za katerega upajo, da jih bo izstrelil na ameriški trg.
Logistični start-upi: kako gre GoOptiju, Eurosenderju, 45HC, OriginTrailu, Nervtehu Logistični start-upi: kako gre GoOptiju, Eurosenderju, 45HC, OriginTrailu, Nervtehu Pri OriginTrailu so že razvili rešitve na podlagi tehnologije blockchain; to bo verjetno naslednji razvojni korak tudi za nekatere druge logistične start-upe

(intervju) Kaj že danes zmore umetna inteligenca in česa še dolgo ne bo

30.10.2017  09:10
Intervju: Ratko Mutavdžić, vodja Microsoftovega oddelka oblačnih storitev za javni sektor v CEE regiji, avtor in strokovnjak na področju umetne inteligence ter ostalih naprednih tehnologij.
(intervju) Kaj že danes zmore umetna inteligenca in česa še dolgo ne bo

»Pri razvoju umetne inteligence napredujemo zato, ker se sproti učimo - to pa je proces, ki traja. V zadnjih letih je bil napredek sicer izjemen, ta pa se ne bo zgolj nadaljeval, temveč bo vse hitrejši,« je prepričan Mutavdžić.

S hrvaškim strokovnjakom smo se pogovarjali o zmogljivostih rešitev umetne inteligence, možnih smereh razvoja, pa tudi o posledicah tovrstne tehnologije - če se nič ne bo spremenilo, ima človeštvo pred sabo res zgolj še sto let obstoja?

Koncept umetne inteligence ni nič novega - tehnologije, ki avtomatizirajo orodja in stroje obstajajo že desetletja. Zakaj se o umetni inteligenci vse več govori prav zdaj?

Živimo v obdobju eksponentne rasti, ki jo ne omogočajo zgolj nove tehnologije, ampak tudi pojav platform. To pomeni, da se stvari povezujejo, dogodki vplivajo drug na drugega, skupna rast pa je posledično izjemna. Prav to se v zadnjih nekaj letih dogaja na področju umetne inteligence, razvoj katere poganjajo vse močnejši procesorji, preboji na področju naprednih algoritmov, pa tudi dejstvo, da je svet pripravljen na njeno uporabo.

To je očitno na številnih področjih; tako pri potrošniških izdelkih ter storitvah (digitalni asistenti, pogovorni roboti ali napredno spletno iskanje) kot tudi pri poslovnih rešitvah, ki delujejo na podlagi strojnega učenja in napredne analitike. Nove načine uporabe umetne inteligence pa odkrivamo vsak dan.

Je pa verjetno res, da je trg rešitev umetne inteligence - če gledamo krivuljo rasti - v fazi eksponentne rasti tudi zaradi (pre)visokih pričakovanj. Ali menite, da precenjujemo zmožnosti trenutne tehnologije in jo morda podcenjujemo na dolgi rok?

Nekateri primeri uporabe umetne inteligence so izjemni - še posebej, če pogledamo zelo specifična opravila, kot sta prepoznavanje glasu in samodejno prevajanje besedila, funkciji, ki sta že danes zelo uporabni. Če pa vzamemo nekaj bolj splošnega - recimo uporabo umetne inteligence, kot jo vidimo v filmih, pa smo od takšne prihodnosti še zelo daleč.

Vsi se strinjamo, da lahko tudi majhen otrok razmišlja širše in sprejema odločitve bolj učinkovito od najbolj razvite umetne inteligence. Po drugi strani pa lahko kar pozabite, da boste tehnologijo ponovno premagali v igri šaha - ta vlak je odpeljal.

Omenili ste nekaj primerov uporabe. Kateri so še drugi?

Umetna inteligenca lahko denimo pomaga pri iskanju anomalij v velikih količinah podatkov, recimo prepoznavanju goljufij. Umetna inteligenca že danes omogoča delovanje samovozečih vozil ali iskanje karcenogenih celic. Lepota tovrstne tehnologije je sicer v tem, da jo ne vidimo: dopolnjuje človeka, namesto, da bi ga nadomeščala. Ko recimo sprašujete Siri (Applov virtualni pomočnik, op.a.) za pot ste z mislimi pri pametnem telefonu in ne razmišljate o zapletenih algoritmih ali oblačni tehnologiji, ki vas je v resnici pripeljala domov.

Umetna inteligenca lahko še vedno dela hude napake, dva izmed tovrstnih primerov sta Tay chatbot in nesreča Teslinega samovozečega vozila. Kako dolgo bo po vašem preteklo, da bomo ljudje dovolj zaupali v vozniške sposobnosti umetne inteligence ali pa njeno natančnost pri diagnosticiranju in nasvetih pri pomembnih osebnih odločitvah?

Vse je odvisno od tveganja, ki smo ga pripravljeni ob uporabi določene tehnologije sprejeti. Če vsak dan majhen del življensko nekritičnih procesov prelagamo na umetno inteligenco, potem je število napak, ki jih še lahko sprejmemo, sorazmerno visoko - če so opravila enostavna, bo napak tako ali tako malo. V primeru, da umetna inteligenca prevzame osnovne ali celo življensko pomembne naloge, pa se bodo s tem povečala tudi naša pričakovanja glede zagotavljanja varnosti. Tukaj sta bistvena nadzor in upravljanje s tveganji.

Samo poglejte letalsko industrijo; potovanje po zraku je najbolj varen način transporta - možnosti za nesreče so nizke, ko pa se vendarle zgodijo, pa je odziv vedno velik. O praktično vsaki nesreči govorijo in pišejo mediji. Pri tem se je potrebno zavedati, da večino dela pri letenju že danes opravi tehnologija oziroma umetna inteligenca - pilot z letalom upravlja zgolj pet odstotkov poleta, a v najbolj kritičnih trenutkih. Umetni inteligenci bomo čez čas prepustili še več kompleksnejših nalog, bomo pa ob tem zagotovo tudi spremljali in preverjali rezultate.

Kaj so danes največje ovire na področju razvoja in uporabe umetne inteligence - tako s tehničnega kot etičnega oziroma regulatornega vidika?

S stališča tehnologije je treba povedati, da nas čaka še dolga pot - še vedno razvijamo alogiritme, procesorje, senzorje in vse ostale, kar potrebujemo za »napredno« umetno inteligenco. Ne pozabite, da napredujemo zato, ker se sproti učimo - to pa je proces, ki traja. V zadnjih letih je bil napredek sicer izjemen, ta pa se ne bo zgolj nadaljeval, temveč bo vse hitrejši.

Pričakujemo lahko premik uporabe umetne inteligence pri procesiranju podatkov, ki so bližje viru (tako imenovani edge computing, op.a.). To lahko že danes vidite pri novi generaciji pametnih telefonov, ki vsebujejo posebne čipe, gnane na umetno inteligenco, ki omogoča povsem nove funkcije.

Je pa po drugi strani tudi res, da razvoj umetne inteligence odpira različna vprašanja. Kje je meja? Kako daleč naj gremo? Ali lahko predvidimo težave, tveganja in nevarnosti? Katera pravila bi morali spremeniti? Ali moramo postaviti omejitve? Zdi se, da v teh časih več pozornosti posvečamo tem vprašanjem kot pa razvoju umetne inteligence - za kar je sicer dober razlog; ljudje si lahko namreč brez večjih težav predstavljamo svet (tudi zaradi filmov), v katerem umetna inteligenca nadzira naša življenja.

Pri tem vprašanju se lahko zgolj učimo sproti, ker je je izjemno težko napovedovati rezultate razvoja - tudi če uvedemo povsem logične varovalke, kot so Trije zakoni robotike Isaaca Asimova, ki določajo, da robot pod nobenim pogojem ne sme škodovati človeku.

Katere panoge in procese bo umetna inteligenca avtomatizirala v prihodnjih desetih letih?

Še najprej bomo avtomatizirali dolgočasna, ponavljajoča se opravila (še posebej v proizvodnji) z rešitvami, ki prinašajo visoko dodano vrednost. Zelo pomembno je sicer zavedanje, da delovna mesta, ki zahtevajo visoko kvalificiran kader, umetna inteligenca ne bo kar tako »zamenjala«, ampak kvečjemu nadgradila in izboljšala - že danes se to kaže med zaposlenimi v zdravstveni negi, recimo pri postavljanju diagnoz, napovedovanju ali analitiki. Tovrstna dela lahko ljudje zaradi tehnologije opravljajo hitreje, bolje in natančneje.

Podobno lahko pričakujemo tudi na drugih področjih, celo pri umetnosti, kjer bodo rešitve umetne inteligence pohitrile proces ustvarjanja s tem, ko bodo prevzela nase druga, tehnična opravila. Je pa v vsakem primeru še zelo dolga pot do tega, da bo umetna inteligenca pridobila tudi čustveno komponentno, ki je zelo pomembna pri poklicih, kjer je potrebna empatija - to je namreč »veščina«, ki jo tehnologija še nima.

Ali verjemate, da bodo računalniki v prihodnjih stotih letih postali bolj inteligentni od ljudi v vseh pogledih? In če da, ali je to nujno slabo?

»Težko je napovedovati, še posebej prihodnost«. Zagotovo bo prihodnjih deset let prineslo veliko hitrejši razvoj umetne inteligence kot pa zadnjih sto let. Kot sem omenil, je rast eksponentna. Menim sicer, da bomo do leta 2030 lahko opazili številne pozitivne učinke umetne inteligence na gospodarstvo in družbo - o vsem, kar je izven tega obdobja, pa lahko zgolj špekuliramo. Ne pozabite sicer, da so različni aspekti umetne inteligene med sabo izjemno povezani - z razliko od človeških možganov lahko napredek na enem področju zelo hitro vpliva na nek drug del.

Je pa po drugi strani res, da so nekateri znanstveniki, kot je Stephen Hawking, prepričani, da imamo samo še sto let, da rešimo človeštvo preden napredno umetno inteligenco, jedrsko tehnologijo in genetsko oblikovane viruse izkoristimo v slabe namene. Ker je razvoj tako hiter, namreč obstaja nevarnost, da postanemo ujetniki našega lastnega napredka in žrtve groženj, ki jih ne bi zmogli nadzirati.

Prav to me zanima: nekateri ljudje, kot omenjeni Stephen Hawking, so zaskrbljeni, da nam bo razvoj umetne inteligence ušel iz vajeti. V nekaterih primerih je tovrsten strah pretiran; zagotovo pa obstajajo grožnje, kot so inteligentni vojaških sistemi ali pa tako imenovana diskriminacija algoritmov ter negativni vplivi na trg dela. Ali imate podobne pomisleke?

Po mojem mnenju vsa tveganja tako ali tako izhajajo iz človeškega obnašanja. Mi smo »iznašli« vojne, brezposlenost in diskriminacijo. Karkšne koli že bodo posledice umetne inteligence, bodo v vsakem primeru v največji meri odvisne od človeškega vložka. Torej - najprej moramo »popraviti« človeka in družbo, šele nato bomo lažje razumeli, kam nas bo umetna inteligenca pripeljala.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe 6 obetavnih mladih podjetij za 2018

S pomočjo Iniciative Start:up Slovenija, Poslovnih angelov Slovenije, ABC pospeševalnika in Zavoda mladi podjetnik smo izbrali šest...

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri Intervju: Če ti v Sloveniji enkrat ne uspe, si že »luzer« 3

»Če želimo, da bo Slovenija čez deset let inovativna, moramo delo v osnovnih šolah in vrtcih začeti že danes,« je prepričan Borut...

STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe »Na slovenskih faksih učijo sami teoretiki, kar se v Kanadi in ZDA ne more zgoditi« 15

»Slovenski javni izobraževalni sistem ni v toku s časom«, pravijo trije mladi Slovenci, ki za študente organizirajo poletno šolo v...

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri Kaj se je naučil inženir Siniša, ki je korpookolje za tri mesece zamenjal s start-up pospeševalnikom

Ena največjih evropskih korporacij svojim zaposlenim, tudi Slovencem, omogoča, da za tri mesece pustijo redne delovne obvez­nosti in...

STARTAJ
Novice
Novice Uspešni podjetniki so starejši, kot si mislite

Če vam v mladosti ni uspelo, lahko najboljše šele prihaja