Čas branja: 7 min
24.10.2017  05:00
Intervju z Miho Mermalom, direktorjem poslovne enote Misija: Zeleno, v okviru katere uresničujejo projekte strategije trajnostnega razvoja pri ljubljanskem BTC-ju.
»BTC želi postati globalno podjetje«

»Ko se je Slovenija osamosvojila, so usahnili prihodki z naslova skladišč. Dobro, da so bili takrat na položaju ljudje, ki so si upali narediti premik naprej. Lahko bi namreč vse skupaj samo zaprli ali pa se zadovoljili z desetimi odstotki prihodkov. Zato pa so poiskali drugo dejavnost in začeli v prazne skladiščne objekte uvajati trgovine in čez čas je strategija uspela,« pravi Miha Mermal, vodja trajnostnega razvoja pri BTC.

Upravljavec skoraj 400 tisoč kvadratnih metrov velikega območja med severno in vzhodno ljubljansko obvoznico je ponudbo kasneje dopolnil s kinematografom, vodnim parkom, gledališčem, poslovnim centrom, športnimi objekti, restavracijami, hotelom …, danes pa išče poti, kako postati mesto inovacij in digitalizacije.

Z Mermalom smo se pogovarjali o »zelenih« projektih, vlogi tehnologije pri trajnostnem razvoju, pa tudi sodelovanju z ABC pospeševalnikom in start-upi. »Največji njihov doprinos je miselni preboj med zaposlenimi v BTC,« pravi.

Kdaj ste začeli ukvarjati s trajnostnim razvojem (ta vključuje odgovorno ravnanje s odpadki, racionalno rabo vode, obnovljive vire energije, alternativne načine mobilnosti)?

S trajnostnim razvojem se načrtno ukvarjamo zadnjih 15 let, sprva predvsem s poudarkom na učinkoviti rabi energetov. Izdelali smo tudi svoj inovativen poslovni model spremljanja, ovrednotenja in spodbujanja trajnostnega razvoja. Ozavestili smo zaposlene, da je to edina prava pot. Uvedli smo tudi način spodbujanja in nagrajevanja zaposlenih za njihove ideje in projekte, ki doprinesejo trajnostnemu razvoju.

Če smo želeli postati mesto v mestu z veliko različne vsebine - od nakupovalnih programov, kinematografov, gledališč in poslovnim centrom - smo se namreč morali razvoja tudi lotiti z mislijo na zeleno in energetsko učinkovito prihodnost.

Kako se sploh lotiti trajnostnega razvoja?

Če želiš optimizirati delo, je treba najprej zelo dobro poznati, kako sistem sploh deluje. Če ne bi imeli vzpostavljenih procesov nadzora in merjenja, bi vsak mesec vedno plačali samo tisto, kar bi pisalo na položnici. Danes pa lahko v realnem času spremljamo porabo vode, zasedenost odlagališč smeti, porabo elektrike. Imeti moraš torej kakovostne podatke in postavljene cilje (KPI), ki jih lahko spremljaš.

Kakšni pa so cilji?

Cilji so številni; na primer manjši ogljični odtis, boljša energetska učinkovitost in s tem povezani manjši stroški . Generalno pa je cilj, da se družba razvija v smeri, ki je dobra tudi za naše zanamce in da razvoj poteka po sistemu »win-win« z vsemi poslovnimi partnerji in širšo okolico. Smisel podjetja je, da več da okolju kot pa iz okolja vzame.

Koliko denarja ste vložili v projekte?

Pri trajnostnem razvoju je bistveno razumevanje uprave. V projekte je namreč potrebno vložiti denar in čas, brez tega ni rezultatov. Trajnostni razvoj je namreč proces, vložki se ne povrnejo v enem letu, dela se na dolgi rok. V 16 letih smo pri BTC vložili slabih 51 milijonov evrov. Od tega v zadnjih šestih letih v projekte energetske učinkovitosti in novih virov energije okoli šest milijonov evrov.

Kakšni so konkretni primeri teh projektov?

Lani smo v okviru družbe postavili nov steber za digitalizacijo in inovacije, ki ima svojo nalogo, šefa in mandat, da digitalizira poslovanje - tako znotraj družbe kot tudi navzven. To pomeni, da z digitalnim rešitvami lajšamo življenja našim obiskovalcem in poslovnim partnerjem.

Primer so recimo postavljeni senzorji na parkiriščih, ki prepoznajo prosta mesta in prek aplikacije tja usmerijo obiskovalca. Letos smo rešitev postavili, čez čas pa jo bomo ponudili tudi kot storitev našim obiskovalcem in drugim podjetjem, tako doma kot po svetu. Pri vsem tem pa je najbolj pomembno, da poslušaš in upoštevaš svoje obiskovalce oziroma stranke.

V tem kontekstu naj izpostavim tudi projekt Avant2Go oziroma sistem souporabe vozil, ki ga razvija in uspešno uresničuje podjetje Avant Car. Zaradi pripravljenosti in napredne miselnosti in razumevanja trajnostne mobilnosti je družba BTC hitro prepoznala koristi projekta »carsharing« in trenda souporabe vozil za okolje in širšo družbo ter tudi obiskovalce BTC Citya. Zato smo kot partner pristopili v projekt in na območju BTC City vzpostavili štiri postajališča oziroma enajst polnilnih postaj za sistem souporabe vozil Avant2Go.

Načrtno s pomočjo novih tehnologij zmanjšujemo porabo vode in energentov, sistematično se ukvarjamo z odpadki ki nastajajo na območjih, uvajamo nove načine prometnih ureditev, skrbimo za večjo varnost ter spodbujamo zdrav način življenja, kot je na primer projekt Maraton Franja.

Primer oziroma rezultat učinkovite rabe vode so zelo majhne izgube, le okoli 4,5-odstotne - toliko se je približno izgubi v našem hidrantnem in vodovodnem omrežju. Poleg tega tudi vse več odpadkov recikliramo; lani je bilo takih 63 odstotkov.

Prehod iz zelenega v pametno razumemo v tem, da moramo uporabljati novo tehnologijo, da izboljšamo trajnostni razvoj in bolje uporabimo vse vire in energijo. Pri tem sodelujemo z naprednimi poslovnimi partnerji in start-upi.

Na koncu dneva so sicer pomembni prihranki pri stroških. Kakšni so vaši?

Ocenjujemo, da prihranki pri porabi vode, energentov, odpadkov vsako leto predstavljajo več kot en milijon stroškov. Prinaša pa ta razvoj tudi nove priložnosti. Vse več uspešnih podjetij se zaveda pomena trajnostnega razvoja in vzpostavili smo veliko novih načinov sodelovanja z poslovnimi partnerji, ustvarili smo prave poslovne ekosisteme. Zelo dobro sodelujemo tudi z ljubljansko občino.

Raje kot o prihrankih sicer govorimo o uresničevanju projektov. Enega bolj zanimivih smo izpeljali s podjetjem AquafilSLO. Imajo namreč proizvodni obrat, ki je odvajal odvečno toploto. Skupaj smo nato postavili sistem, s katerim smo toploto ujeli in jo uporabili za ogrevanje vode v bazenih v Atlantisu. Skupno smo zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za kar štiri tone. Vrednost projekta je bila okoli 180 tisoč evrov, vložek pa se je povrnil zelo hitro, v okoli devetih mesecih.

Veliko govorite o novih tehnologijah in inovacijah. Pred tremi leti ste v BTC odprli pospeševalnik za start-upe ABC, ki pomaga in spodbuja mlada podjetja pri razvoju tehnoloških novosti. Kako je njihovo delo v skladu z vašo strategijo?

Največji doprinos ABC pospeševalnika v družbi BTC je miselni preboj. Start-upovski način razmišljanja namreč prenašajo tudi na korporacije, v ta namen so vzpostavili tudi poseben program, v okviru katerega ekipe iz uveljavljenih podjetij postavijo v povsem novo okolje in jim dajo priložnost, da razvijajo inovativne projekte.

Tudi mi želimo postati inovativno mesto, zato smo z ABC pospeševalnikom hitro našli sinergije. Mogoče smo tudi sami premalo prilagodljivi, rastemo sicer predvsem z novimi zgodbami. V celovitosti in pestrosti ponudbe danes nimamo konkurence na svetu. K nam prihaja tudi veliko tujcev, gostov, ki kar ne morejo verjeti, kaj vse smo naredili iz nekdanjih skladišč - popolna transformacija.

Skupaj z ABC-jem in start-upi poskušamo postati čim bolj odprti za zunanje partnerje, pobude in inovacije, ki jih lahko umestimo v našo skupno zgodbo na področju trajnostnega razvoja, digitalizacije in zelenih delovnih mest. In prav koncept odprte družbe nam omogoča, da spremenimo naše delovanje.

Kako konkretno?

S pomočjo pospeševalnika smo dobili dober vpogled v prebojne ideje start-upov. Poleg tega imamo tako na voljo kadrovski bazen mladega potenciala, prostor za izvedbno pilotskih projektov, priložnosti za investicije in sodelovanja z ostalimi partnerji, kot sta recimo Cosylab ali pa Petrol. Na ta način ustavarjamo povezave, ki niso nujno vezane na obstoječ biznis, ampak bolj na razvoj. In kot rečeno, mladi spreminjajo tudi nas: danes se ne pogovarjamo tri dni o tem, ali bomo šli na sestanek na Dunaj. Usedemo se v avto in gremo.

Drugače gledamo tudi na razvoj novih izdelkov. Nikoli nismo bili globalna firma, sedaj pa imamo načrt, da z določenimi storitvami pridemo na svetovne trge. In ABC pospeševalnik je kanal, s katerimi lahko to naredimo - imajo namreč svoje enote v Silicijevi dolini, Munchnu, kontakte z ljudmi iz različnih industrij - tudi na Googlu in Tesli. In s tem si BTC lahko poveča tudi lasten doseg.

Ste katero izmed rešitev start-upov že uporabili v praksi?

Kar nekaj start-upov iz ABC pospeševalnika nam je uspelo vključiti v razvoj novih rešitev in nadgradnjo poslovnih procesov. Lep primer je razvoj virtualne platforme za upravljanje pametnih mest, ki smo jo skupaj razvili s start-upom SmartIS City. Prav tako pa sodelujemo z različnimi start-upi na področju logistike.

Poslovni svet se je, verjetno sicer počasneje, spreminjal tudi v preteklosti. Prilagajati se je bilo torej treba tudi pred 10, 20 ali 40 leti, to ni neka novost.

Res je, v preteklosti smo se morali že večkrat prilagoditi novim razmeram, s tem pa tudi način razmišljanja. Ko se je Slovenija osamosvojila, so usahnili prihodki z naslova skladišč. Dobro, da so bili takrat na položaju ljudje, ki so si upali narediti korak naprej. Lahko bi namreč vse skupaj v nekaj letih zaprli ali pa se zadovoljili z bistveno manjšim obsegom posla. Zato pa so začeli odpirati trgovine in čez čas je strategija uspela.

Prav tako sta pred 15 leti samo dva v podjetju razumela, kaj pomeni trajnostni razvoj in zakaj je pomembno, da o tem osveščamo ljudi in partnerje. Ko namreč začneš ustvarjati večje prihodke in dobiček ter delovna mesta, je potrebno nekaj vrniti tudi nazaj. V projekte družbene odgovornosti damo več kot milijon evrov na leto.

Kaj je konkreten projekt, s katerim se trenutno ukvarjate?

Vzpostavljamo virutalno plaftormo za upravljanje pametnega mesta, na kateri bomo spremljali različne podatke. Tako bomo lahko spremljali vse zastavljene indikatorje uspešnosti (KPI) in razvoj projektov, s katerimi se ukvarjamo.

Že danes spremljamo več kot 30 različnih vrst podatkov. Pridobljene podakte lahko damo na razpolago tudi tretjim podjetjem ali posameznikom; recimo, da prek hekatona na temo izboljšanja učinkovitosti prometa, na katerem bodo lahko sodelujoči tudi prek dostopa do podatkov razvijali nove rešitve in izdelke.

In kateri so recimo podatki na področju prometa, ki jih zbirate?

Na področju prometa zbiramo podatke o številu vozil, ki prihajajo na območje BTC City dnevno, s čimer lahko predvidevamo vnaprej konice in se na njih pripravimo. S projektom smart parking, ki ga uvajamo, pa bomo na parkirišču P4 pri južno od Kristalne palače vzpostavili senzoriko, ki bo omogočala komunikacijo prostih parkirnih mest in kar najhitrejše parkiranje obiskovalcev.

Poleg tega pridobivamo tudi podatke o številu potnikov, ki se vozi z alternativnimi načini prevoza, ki ne obremenijo okolja, kot bi jih, če bi se posamezniki odpeljali z vozilom, na primer LPP, BicikeLJ, število voženj z avant2Go … s podatki dobimo vpogled v prometne tokove in se na podlagi teh lažje odločamo o nadaljnjih ukrepih.

Sam sem zagovornik upravljanja s podatki, ker so lahko v veliko pomoč pri vodenju podjetja. Ampak podatki po mojem mnenju lahko zgolj potrdijo ali zavržejo hipoteze in dajo bolj natančen vpogled v procese, ne morejo pa nadomestiti vsebine zastavljenih ciljev in strategije.

Podatke je potrebno zbirati, jih razumeti nato pa izkoristiti v dobro vseh. Samo z boljšim poznavanjem podatkov in procesov lahko dosežemo nove poslovne preboje v smeri trajnostnega razvoja.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
STARTAJ
Novice
Novice Lahko eHrana postane kot Uber Eats?

Slovenska inovativna platforma Ehrana LIVE od začetka junija prebivalcem prestolnice na dom omogoča dostavo hrane iz multinacionalke...

STARTAJ
Novice
STARTAJ
Od kozjega roga do milijonskih prihodkov 1

Ekipa ZkotZ Anžeta Miklavca še tretjič na Kickstarer