Nina iz Silicijeve doline: Če si dober v Sloveniji, imaš velike možnosti tudi v tujini Nina iz Silicijeve doline: Če si dober v Sloveniji, imaš velike možnosti tudi v tujini Idrijčanko Nino Troha je pot pred dvema letoma odpeljala v sončno Kalifornijo. Sprva je študirala na prestižni univerzi Stanford, nato pa se zaposlila pri finančnem skladu v San Franciscu, kjer na podlagi 'big data' metod razvija algoritme za ocenjevanje kreditne sposobnosti posojilojemalcev, ki jih tradicionalne banke ne zajemajo. Nad Silicijevo dolino, zibelko »fintech« industrije, je navdušena in si želi, da bi podobno okolje poustvarili tudi doma v Sloveniji.
(intervju) Damijan Merlak, Bitstamp: Večina kriptožetonov bo odšla na smetišče zgodovine! (intervju) Damijan Merlak, Bitstamp: Večina kriptožetonov bo odšla na smetišče zgodovine! Enaintridesetletni Gorenjec Damijan Merlak je eden prvih Slovencev, ki je pogumno zakorakal v kriptosvet. Leta 2011 je s kolegom Nejcem Kodričem počitniški dolgčas preganjal z razvojem spletne kriptomenjalnice bitstamp. Danes je ta ena večjih na svetu. Merlaka je podjetniški nemir vodil v nove zgodbe – Quantum Project, za katerega je z izdajo žetonov (ico) zbral 4,12 milijona dolarjev. Zdaj Merlaka jezi, da so se v kriptoekonomijo naselili prevaranti, zato že kuha nov projekt, s katerim bo naredil red v ICO-hiši. Razkrivamo, kako in kje živi, koliko je vreden in kaj dela s svojim denarjem.
(intervju) Mäns Wide, šef razvoja pri Roviu: 'Vsi se sprašujejo, zakaj so ptiči jezni' (intervju) Mäns Wide, šef razvoja pri Roviu: 'Vsi se sprašujejo, zakaj so ptiči jezni' Trije glavni dejavniki za uspeh aplikacije Angry Birds so odlično ime, dobro oblikovani liki in zabava med igranjem.
Robert Trnovec: Blockchain bo ustvaril resnično avtomatizirano prihodnost Robert Trnovec: Blockchain bo ustvaril resnično avtomatizirano prihodnost Tehnologija veriženja blokov lahko pospeši digitalno preobrazbo, saj s pomočjo pametnih pogodb zmanjšuje »trenje« pri transakcijah in omogoča povsem samodejno poslovanje.
Komentar

Poučevanje podjetništva ali kako to počnejo najboljši

30.08.2017  18:37
Izkušnje s priznane ameriške poslovne šole Babson College

»Podjetništvo ni niti znanost, niti umetnost. Je praksa.« Peter Drucker

V mesecu maju sem se udeležila petdnevnega strokovnega izobraževanja Price Babson Symposium for Entrepreneurship Educators v Welleslyju (Boston, Massachussets, ZDA). Izobraževanje je potekalo na mednarodno uveljavljeni poslovni šoli Babson College, ki se na lestvici U.S. News & World Report že 24 let zapored uvršča na prvo mesto najboljših poslovnih šol na področju podjetništva v Združenih državah Amerike.

Izobraževanje je bilo namenjeno učiteljem podjetništva, ki želijo spoznati nove, inovativne pristope pri poučevanju podjetništva in izmenjati primere dobre prakse s strokovnjaki z vsega sveta. Kljub temu, da je v nazivu programa zapisano, da je izobraževanje namenjeno učiteljem podjetništva, se nanj niso prijavili zgolj učitelji, temveč tudi posamezniki z dolgoletnimi podjetniški izkušnjami in z ambicijami po poučevanju, investitorji tveganega kapitala, snovalci politik in drugi strokovnjaki, ki so tako ali drugače povezani s podjetništvom (umetniki, designerji, psihologi ipd.).

Ne glede na to, iz kje smo udeleženci prihajali – Slovenija, Argentina, Kanada, Južna Koreja, Brazilija, Tajska, Avstralija, Danska, Indija, Saudska Arabija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija in ZDA, smo vsi prišli na izobraževanje z enakim namenom: Ugotoviti, kako to počnejo najboljši.

Kaj delajo drugače oz. česa mi ne delamo?

Že po gradivih, ki smo jih udeleženci prejeli mesec dni pred začetkom izobraževanja, in navodilih glede ustrezne priprave na seminar, nam je bilo jasno, da to ne bo klasično izobraževanje, kjer pet dni poslušaš ex-katera predavanja. Uvodno srečanje 63 udeležencev iz 14 držav je to samo še potrdilo.

Namen izvajalcev programa je bil, da preko izkustvenega učenja in nenehnega potiskanja udeležencev iz con udobja, izkusimo natanko to, kar občutijo študenti na naših predavanjih. K vsaki temi so pristopili z novo, drugačno tehniko poučevanja, vsak pristop pa je od nas udeležencev zahteval veliko skupinskega dela, dela na poslovnih primerih in razmišljanja izven okvirjev.

Večino časa je bilo zaradi tega neprijetno, včasih tudi nerodno, a neverjetno zabavno, predvsem pa učinkovito. Stvar, ki jo izkusiš in ne samo vidiš oz. slišiš, ima izjemen učinek. Od nekdaj pravijo, da se podjetništva ne da naučiti le iz knjig, in to drži. Podjetništvo zahteva od posameznika akcijo, ki prinaša tako možnost za uspeh kot tudi neuspeh. Neuspeh pa ni nič drugega kot priložnost za učenje, brez neuspeha ni napredka ne posameznika, ne družbe. In ker se strah pred neuspehom izkazuje kot eden od glavnih zaviralnikov podjetništva, treba mladim pomagati premagati ta strah.

Z nenehnim soočanjem z novimi izzivi in potiskanjem udeležencev izven naših con udobja so izvajalci programa dosegli, da smo iz izziva v izziv postajali vse bolj samozavestni z novimi pristopi in tehnikami poučevanja. Izkusiti smo morali, kakšni so občutki, ko delujemo v negotovih in nejasnih situacijah, kar je bistvo podjetništva. Le to od posameznika ne zahteva predvidevanja prihodnosti, temveč sposobnost delovanja v negotovih situacijah.

Podjetništvo zahteva od posameznikov, da v težavah prepoznajo priložnosti. In to je tisto, česar si želijo na Babsonu naučiti njihovih diplomantov. Njihov cilj ni ustvariti podjetnike, temveč podjetne posameznike, ki bodo znali uspešno krmariti v današnjih, izredno nestabilnih in nepredvidljivih razmerah – ekonomskih, kulturnih in političnih.

Na Babsonu pravijo, da podjetništvo ni proces, saj proces narekuje, da bo posameznik preko vnaprej določenih korakov prišel do želenega rezultata. Podjetništvo nikakor ni predvidljivo in deluje v negotovih okoliščinah, zato takšna opredelitev zanj ne more biti ustrezna. Njihov pristop poučevanja podjetništva razume podjetništvo kot metodo, ki zahteva poučevanje podjetniškega razmišljanja in obnašanja. Zgolj razumevanje in poznavanje ne zadostujeta več, znanje je treba uporabiti v praksi in izkusiti posledice določenega ravnanja.

Temeljna razlika med poučevanjem podjetništva na Babsonu in v Sloveniji je v tem, da oni podjetništva ne poučujejo kot zaporedja nekih korakov, ki vodijo do uspeha, temveč kot način razmišljanja. Preko različnih metod pomagajo posameznikom, da v študijskih letih razvijejo podjetno razmišljanje, ki je kasneje osnova za njihovo uspešno poklicno pot. Pristopi, ki jih uporabljajo so sicer osnovani na različnih teorijah, a s tem študente ne seznanjajo, saj ozadje določenih pristopov ni bistvenega pomena.

Ključno je, da se študenti aktivirajo, se sami preizkusijo in se na podlagi prakse učijo. Poleg tega nudijo študentom možnost, da preko različnih natečajev in dogodkov, ki se redno odvijajo na kampusu, predstavijo sebe in svoje poslovne zamisli ostalim kolegom, profesorjem in potencialnim investitorjem. Bojazen, da je na praksi temelječi pristop k poučevanju podjetništva premalo »znanstven« in da ne vodi do doseganja kompetenc, ki se pričakujejo na poslovnih šolah, je popolnoma odveč.

Svoje metode ne želijo nobenemu vsiliti, so jo pa z veseljem pripravljeni deliti z vsemi, ki tako kot oni želijo s poučevanjem podjetništva izobraziti podjetne posameznike, ki bodo preko ustvarjanja družbene in ekonomske vrednosti v družbi naredili spremembo.

Kaj se lahko iz tega naučimo?

S podobnimi stvarmi se v okviru podjetniških predmetov ukvarjamo na UP Fakulteti za management. Razlikuje se le okolje, v katerem delujemo in viri, s katerimi razpolagamo. Študentom dajemo priložnost delati na konkretnih poslovnih izzivih, jih povezujemo s startup podjetji, z njimi razvijamo inovativne rešitve po metodologiji dizajnerskega razmišljanja, pri čemer uporabljamo najsodobnejše pristope kot je Lean Starup in orodja kot je Business model Canvas. V tekočem študijskem letu smo sodelovali s primorskim podjetjem Atech d.o.o., v sodelovanju s katerim so študenti razvili prototip stojala za izbrano orodje blagovne znamke Perles. Z Občino Izola in Javnim zavodom za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola so študenti iskali inovativne rešitve in pristope pri spodbujanju uporabe javnega prevoza v Občini Izola in vzpostavitvi antičnih in novih morskih poti v obalnih občinah.

V preteklih letih smo uspešno sodelovali tudi s podjetjem KMK Box d.o.o., zavarovalnico Tilia d.d., Primorskimi novicami d.o.o., Planet GV d.o.o. in drugimi podjetji iz regije in izven nje. S tovrstnimi oblikami sodelovanja s podjetji omogočamo študentom, da koncepte in orodja, ki jih spoznajo v okviru naših predmetov, takoj preizkusijo v praksi in sami preverijo, kako zadeve delujejo in kakšne učinke ima to na delovanje podjetja. Poleg tega pa s tem omogočimo perspektivnim študentom, da že v času študija navežejo stike s potencialnimi delodajalci.

Izobraževanje na Babsonu nam je omogočilo, da smo spoznali nove pristope poučevanja podjetništva, izmenjali primere dobre prakse iz celega sveta ter vzpostavili mrežo kontaktov, s katerimi si bomo pri poučevanju podjetništva postali še boljši.

Včasih potrebujemo le malo več poguma za eksperimentiranje novih pristopov. Predvsem pa si moramo upati biti drugačni. Inovativnosti ni mogoče poučevati s klasičnimi pristopi, ki so bili v drugačnih družbenih in ekonomskih razmerah uspešni. Poučevanje inovativnosti zahteva od učitelja, da je tudi sam inovativen in drzen.

Zaključek ali začetek vsega

Po petih intenzivnih dneh izkušanja podjetništva in inovativnih pristopov poučevanja podjetništva nam je vodja programa, prof. dr. Heidi Neck, postavila zelo konkretno vprašanje: »Kaj bo prva stvar, ki jo boste naredili, ko se vrnete nazaj na vaše inštitucije?«. Od nas je zahtevala konkretno aktivnost, zato bom tudi jaz vprašala vse, ki se spogledujete s podjetništvom: »Kaj bo pa vaš prvi korak k uresničitvi vaše poslovne ideje?«.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
STARTAJ
Mladi Slovenci v tujini
Mladi SLO Nina iz Silicijeve doline: Če si dober v Sloveniji, imaš velike možnosti tudi v tujini

Idrijčanko Nino Troha je pot pred dvema letoma odpeljala v sončno Kalifornijo. Sprva je študirala na prestižni univerzi Stanford, nato...

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri Start-upi morajo biti včasih bolj potrpežljivi 2

Martin Blazinšek, ustanovitelj start-upa Enolyse in digitalni menedžer Plastike Skaza o neuspehih start-upov in kaj se iz tega lahko...

STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe Primorec, ki je tradicionalno podjetje spremenil v start-up

Kako je novogoriški Goap z vlaganjem v svoje izdelke prebrodil 85-odstotni upad prihodkov v krizi in naposled dobil še semensko...

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri Robert Trnovec: Blockchain bo ustvaril resnično avtomatizirano prihodnost 2

Tehnologija veriženja blokov lahko pospeši digitalno preobrazbo, saj s pomočjo pametnih pogodb zmanjšuje »trenje« pri transakcijah in...