Kaj ponujajo slovenski podiplomski študiji podjetništva Kaj ponujajo slovenski podiplomski študiji podjetništva Pripravili smo »last minute« pregled podiplomskih programov za bodoče ali že obstoječe mlade podjetnike.
Kako trgovcem denar polzi skozi prste ali kako je plačevanje v trgovinah ujeto v preteklosti Kako trgovcem denar polzi skozi prste ali kako je plačevanje v trgovinah ujeto v preteklosti Plačilo s telefonom mora biti tako preprosto, da ga lahko naredi moja 80-letna babica ali pa 15-letna hčerka.
Novo v Ljubljani: S kolesarji vam pripeljejo hrano – storitev, ki po svetu cveti Novo v Ljubljani: S kolesarji vam pripeljejo hrano – storitev, ki po svetu cveti Mlado podjetje Ehrana.si želi z aplikacijo in dostavljavci na kolesih povezati ljubljanske restavracije in tiste, ki naročajo hrano na dom ali v službo. Storitev je že na voljo, za zdaj le v središču Ljubljane. S tehnologijo podprti dostavljavci so v tujini trenutno vroč poslovni model.
(intervju) Kaj lahko SAP ponudi slovenskim start-upom (intervju) Kaj lahko SAP ponudi slovenskim start-upom Intervju s Tino Vidergar, Sap Slovenija: Zanimajo jih start-upi, ki se ukvarjajo z internetom stvari, umetno inteligenco in velepodatki
(Intervju) Dean Čebohin, Flixbus: Slovenski trg nas zanima in pri tem ne potrebujemo državnih subvencij (Intervju) Dean Čebohin, Flixbus: Slovenski trg nas zanima in pri tem ne potrebujemo državnih subvencij Dean Čebohin, vodja razvoja Flixbusa za srednjo in vzhodno Evropo: Čez Slovenijo vsak dan pelje več kot 70 naših avtobusov. Do konca septembra bomo zgradili X, ki bo Slovenijo povezal z vsemi državami v soseščini.

Intervju: V našem start-up ekosistemu so prikrajšani raziskovalci

18.12.2014  10:24  Dopolnjeno: 23.12.2014 19:35
"Mislim, da imamo v komercializaciji visokotehnoloških projektov v Sloveniji še ogromno neizkoriščenega potenciala," pravi Lidija Honzak, direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI).

"Slovenski start-upi so že sedaj zelo privlačni. Vendar jih skoraj vsak investitor poskuša potegniti k sebi, ven iz Slovenije. Verjetno ocenjujejo, da slovensko poslovno okolje ni dovolj perspektivno za nadaljnji razvoj in preboj," je v pogovoru za Startaj.si povedala direktorica LUI Lidija Honzak.

Razlaga, da so podjetja iz LUI od leta 2008 pridobila za 16 milijonov evrov investicij domačih in tujih vlagateljev in ustvarili skoraj 400 delovnih mest.

honzak-lidija2-bpl.1418894580.jpg.n.960px.jpg
"V tem start-upovskem dogajanju so nekoliko prikrajšani prav raziskovalci. Njihove visokotehnološke inovacije imajo visok potencial, vendar zaradi zahtevnosti komercializacije težje pridejo na trg."

Koliko podjetij je šlo skozi vaše programe?

Od leta 2008, ko je LUI dobil svoje prostore in pričel tudi z inkubacijsko dejavnostjo smo pomagali pri ustanovitvi in vstopu na trg 120 start-upom. Vsako leto pa se je naših dogodkov za spodbujanje podjetništva udeležilo okoli 2000 študentov in raziskovalcev. Sedaj to ni več potrebno v takšni meri, ker je start-up scena končno zaživela. Bolj intenzivno smo usmerjeni na aktivnosti pospeševanja vstopa na trg, predvsem na tuje trge. Tu so inkubiranci zelo uspešni, saj jih je na tujih trgih skoraj 50 odstotkov. Na leto se v LUI sicer vključi med 15 in 20 podjetij. Uspešni smo tudi pri pridobivanju investicij saj so podjetja iz LUI do sedaj prejela preko 16 milijonov evrov investicij domačih in tujih investitorjev in ustvarili skoraj 400 delovnih mest.

Na kakšen način pa pomagate mladim podjetjem?

V LUI-u pilimo njihove poslovne modele in mentoriramo ekipo. Od dobrega poslovnega modela in ekipe je namreč odvisen uspeh start-upa. Sicer pa LUI pomaga mladim od faze kreiranja idej z izvajanjem start-up vikendov do začetnega podjetniškega usposabljanja z programi Startup: camp.

Prepričana pa sem, da je največ vredno mreženje in kontakti, ki jih dobijo prek mentorjev iz gospodarstva. Z nami na ta način sodeluje že 50 posameznikov, poslovno in strokovno uspešnih ljudi. V marcu prihodnje leto se bodo najboljše inovacije, ki so nastale na Univerzi v Ljubljani lahko kosale za Rektorjevo nagrado, že peto zapored.

Pa pri vas najdejo mesto tudi raziskovalci?

V tem start-upovskem dogajanju so nekoliko prikrajšani prav raziskovalci. Njihove visokotehnološke inovacije imajo visok potencial, vendar zaradi zahtevnosti komercializacije težje pridejo na trg. Problem je tudi v raziskovalcih samih, ki v glavnem niso tržno usmerjeni. Namesto, da kritiziramo to njihovo lastnost, smo jim raje prišli nasproti s programom podpore, ki smo ga poimenovali start-up raziskovalec. Mislim, da imamo v komercializaciji visokotehnoloških projektov v Sloveniji še ogromno neizkoriščenega potenciala.

Na katere inkubirance ste najbolj ponosni oziroma katerim je uspel največji preboj?

Podjetja, ki bi jih izpostavila so:

Prospeh - Podjetje je mlado in je še v inkubaciji, vendar so za Mlekarno Celeia že naredili pilotni projekt sledenja izvoru živilom. Trenutno se pogovarjajo tudi z tujimi potencialnimi partnerji iz prehranske industrije. Zanimiv tržni potencial so opazili tudi na Belgrade Venture Forumu, kjer so bili najboljše start-up podjetje.

Kinestika je s svojo rešitvijo je od idejne faze na področju rehabilitacije naredil premik iz strogo raziskovalnega projekta v tržno zanimivo. Podjetje je opazil tudi Microsoftov pospeševalnik v Izraelu. Člani ekipe so se priključili LUI prek natečaja za Rektorjevo nagrado, kjer so se uvrstili v finale.

Mesi se je začel razvijati kot študentska ideja, danes zaposlujejo več kot 10 mladih in aktivno vstopajo na tuje trge. Na Nasinem natečaju so se uvrstili med najboljših 10 in se potegujejo za 10 milijonsko nagrado. Tudi oni so prišli do nas prek Rektorjeve nagrade za naj inovacijo.

Tu so še Doctrina, Visionect, Uniki, Equa, Red orbit, Optiprint, Diagenomi, iHelp ...

honzak-lidija06-be.1418894658.jpg.o.600px.jpg
Če izvzamem raziskovalne start-upe je za start-upe trenutno v Sloveniji kar v redu poskrbljeno. Zatakne se potem, ko pridejo na trg in začnejo v polno poslovati.

Koliko start-upov letno nastane v Sloveniji in koliko jih ne preživi?

Podatkov za Slovenijo nimam. V ZDA jih menda preživi le kakšnih 10 odstotkov. Preživetje start-upov, ki smo jih do sedaj podprli v LUI je 95 odstotkov. Tudi to je verjetno znamenje, da delamo dobro.

Kako bi ocenili slovensko podporno okolje? Imajo mlada podjetja in posamezniki dovolj možnosti za razvoj ideje, financiranje in priprave za naskok na tuje trge?

Če izvzamem raziskovalne start-upe je za start-upe trenutno v Sloveniji kar v redu poskrbljeno. Zatakne se potem, ko pridejo na trg in začnejo v polno poslovati. Naša zakonodaja je do takšnih podjetij precej neusmiljena.

Se vam zdi, da je v zadnjih mesecih prisotna inflacija raznih start-up vikendov, konferenc in podobnih dogodkov? Se lahko na ta način zmanjša kvaliteta teh dogodkov in posledično nastane več škode kot koristi?

Kje pa, prej obratno. Več kot se dogaja in spodbuja, večjo kreativnost in inovativnost bomo dosegli. Kreiranje idej nima limita.

Kaj manjka, da bi bil slovenski start-up ekosistem še bolj privlačen?

Slovenski start-upi so že sedaj zelo privlačni. Vendar jih skoraj vsak investitor poskuša potegniti k sebi, ven iz Slovenije. Verjetno ocenjujejo, da slovensko poslovno okolje ni dovolj perspektivno za nadaljnji razvoj in preboj.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe Slovenci, ki načrtujejo postati glasbeni Airbnb

Viberate bi industrijo žive glasbe (koncerti, zabave, festivali) rad naredil bolj pregledno in preprosto – podobno, kot je Airbnb...

STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe Novo v Ljubljani: S kolesarji vam pripeljejo hrano – storitev, ki po svetu cveti 6

Mlado podjetje Ehrana.si želi z aplikacijo in dostavljavci na kolesih povezati ljubljanske restavracije in tiste, ki naročajo hrano na...

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri (intervju) Kaj lahko SAP ponudi slovenskim start-upom

Intervju s Tino Vidergar, Sap Slovenija: Zanimajo jih start-upi, ki se ukvarjajo z internetom stvari, umetno inteligenco in velepodatki

STARTAJ
Novice
Novice Kako trgovcem denar polzi skozi prste ali kako je plačevanje v trgovinah ujeto v preteklosti

Plačilo s telefonom mora biti tako preprosto, da ga lahko naredi moja 80-letna babica ali pa 15-letna hčerka.

STARTAJ
Novice
Novice Kaj ponujajo slovenski podiplomski študiji podjetništva 1

Pripravili smo »last minute« pregled podiplomskih programov za bodoče ali že obstoječe mlade podjetnike.

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri Poučevanje podjetništva ali kako to počnejo najboljši

Izkušnje s priznane ameriške poslovne šole Babson College