6 obetavnih mladih podjetij za 2018 6 obetavnih mladih podjetij za 2018 S pomočjo Iniciative Start:up Slovenija, Poslovnih angelov Slovenije, ABC pospeševalnika in Zavoda mladi podjetnik smo izbrali šest ekip, ki imajo po našem mnenju rešitev, zanimivo za globalne trge, in možnost za hitro rast.

Intervju: V našem start-up ekosistemu so prikrajšani raziskovalci

18.12.2014  10:24  Dopolnjeno: 23.12.2014 19:35
"Mislim, da imamo v komercializaciji visokotehnoloških projektov v Sloveniji še ogromno neizkoriščenega potenciala," pravi Lidija Honzak, direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI).

"Slovenski start-upi so že sedaj zelo privlačni. Vendar jih skoraj vsak investitor poskuša potegniti k sebi, ven iz Slovenije. Verjetno ocenjujejo, da slovensko poslovno okolje ni dovolj perspektivno za nadaljnji razvoj in preboj," je v pogovoru za Startaj.si povedala direktorica LUI Lidija Honzak.

Razlaga, da so podjetja iz LUI od leta 2008 pridobila za 16 milijonov evrov investicij domačih in tujih vlagateljev in ustvarili skoraj 400 delovnih mest.

honzak-lidija2-bpl.1418894580.jpg.n.960px.jpg
"V tem start-upovskem dogajanju so nekoliko prikrajšani prav raziskovalci. Njihove visokotehnološke inovacije imajo visok potencial, vendar zaradi zahtevnosti komercializacije težje pridejo na trg."

Koliko podjetij je šlo skozi vaše programe?

Od leta 2008, ko je LUI dobil svoje prostore in pričel tudi z inkubacijsko dejavnostjo smo pomagali pri ustanovitvi in vstopu na trg 120 start-upom. Vsako leto pa se je naših dogodkov za spodbujanje podjetništva udeležilo okoli 2000 študentov in raziskovalcev. Sedaj to ni več potrebno v takšni meri, ker je start-up scena končno zaživela. Bolj intenzivno smo usmerjeni na aktivnosti pospeševanja vstopa na trg, predvsem na tuje trge. Tu so inkubiranci zelo uspešni, saj jih je na tujih trgih skoraj 50 odstotkov. Na leto se v LUI sicer vključi med 15 in 20 podjetij. Uspešni smo tudi pri pridobivanju investicij saj so podjetja iz LUI do sedaj prejela preko 16 milijonov evrov investicij domačih in tujih investitorjev in ustvarili skoraj 400 delovnih mest.

Na kakšen način pa pomagate mladim podjetjem?

V LUI-u pilimo njihove poslovne modele in mentoriramo ekipo. Od dobrega poslovnega modela in ekipe je namreč odvisen uspeh start-upa. Sicer pa LUI pomaga mladim od faze kreiranja idej z izvajanjem start-up vikendov do začetnega podjetniškega usposabljanja z programi Startup: camp.

Prepričana pa sem, da je največ vredno mreženje in kontakti, ki jih dobijo prek mentorjev iz gospodarstva. Z nami na ta način sodeluje že 50 posameznikov, poslovno in strokovno uspešnih ljudi. V marcu prihodnje leto se bodo najboljše inovacije, ki so nastale na Univerzi v Ljubljani lahko kosale za Rektorjevo nagrado, že peto zapored.

Pa pri vas najdejo mesto tudi raziskovalci?

V tem start-upovskem dogajanju so nekoliko prikrajšani prav raziskovalci. Njihove visokotehnološke inovacije imajo visok potencial, vendar zaradi zahtevnosti komercializacije težje pridejo na trg. Problem je tudi v raziskovalcih samih, ki v glavnem niso tržno usmerjeni. Namesto, da kritiziramo to njihovo lastnost, smo jim raje prišli nasproti s programom podpore, ki smo ga poimenovali start-up raziskovalec. Mislim, da imamo v komercializaciji visokotehnoloških projektov v Sloveniji še ogromno neizkoriščenega potenciala.

Na katere inkubirance ste najbolj ponosni oziroma katerim je uspel največji preboj?

Podjetja, ki bi jih izpostavila so:

Prospeh - Podjetje je mlado in je še v inkubaciji, vendar so za Mlekarno Celeia že naredili pilotni projekt sledenja izvoru živilom. Trenutno se pogovarjajo tudi z tujimi potencialnimi partnerji iz prehranske industrije. Zanimiv tržni potencial so opazili tudi na Belgrade Venture Forumu, kjer so bili najboljše start-up podjetje.

Kinestika je s svojo rešitvijo je od idejne faze na področju rehabilitacije naredil premik iz strogo raziskovalnega projekta v tržno zanimivo. Podjetje je opazil tudi Microsoftov pospeševalnik v Izraelu. Člani ekipe so se priključili LUI prek natečaja za Rektorjevo nagrado, kjer so se uvrstili v finale.

Mesi se je začel razvijati kot študentska ideja, danes zaposlujejo več kot 10 mladih in aktivno vstopajo na tuje trge. Na Nasinem natečaju so se uvrstili med najboljših 10 in se potegujejo za 10 milijonsko nagrado. Tudi oni so prišli do nas prek Rektorjeve nagrade za naj inovacijo.

Tu so še Doctrina, Visionect, Uniki, Equa, Red orbit, Optiprint, Diagenomi, iHelp ...

honzak-lidija06-be.1418894658.jpg.o.600px.jpg
Če izvzamem raziskovalne start-upe je za start-upe trenutno v Sloveniji kar v redu poskrbljeno. Zatakne se potem, ko pridejo na trg in začnejo v polno poslovati.

Koliko start-upov letno nastane v Sloveniji in koliko jih ne preživi?

Podatkov za Slovenijo nimam. V ZDA jih menda preživi le kakšnih 10 odstotkov. Preživetje start-upov, ki smo jih do sedaj podprli v LUI je 95 odstotkov. Tudi to je verjetno znamenje, da delamo dobro.

Kako bi ocenili slovensko podporno okolje? Imajo mlada podjetja in posamezniki dovolj možnosti za razvoj ideje, financiranje in priprave za naskok na tuje trge?

Če izvzamem raziskovalne start-upe je za start-upe trenutno v Sloveniji kar v redu poskrbljeno. Zatakne se potem, ko pridejo na trg in začnejo v polno poslovati. Naša zakonodaja je do takšnih podjetij precej neusmiljena.

Se vam zdi, da je v zadnjih mesecih prisotna inflacija raznih start-up vikendov, konferenc in podobnih dogodkov? Se lahko na ta način zmanjša kvaliteta teh dogodkov in posledično nastane več škode kot koristi?

Kje pa, prej obratno. Več kot se dogaja in spodbuja, večjo kreativnost in inovativnost bomo dosegli. Kreiranje idej nima limita.

Kaj manjka, da bi bil slovenski start-up ekosistem še bolj privlačen?

Slovenski start-upi so že sedaj zelo privlačni. Vendar jih skoraj vsak investitor poskuša potegniti k sebi, ven iz Slovenije. Verjetno ocenjujejo, da slovensko poslovno okolje ni dovolj perspektivno za nadaljnji razvoj in preboj.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.