Kaj ponujajo slovenski podiplomski študiji podjetništva Kaj ponujajo slovenski podiplomski študiji podjetništva Pripravili smo »last minute« pregled podiplomskih programov za bodoče ali že obstoječe mlade podjetnike.
Kako trgovcem denar polzi skozi prste ali kako je plačevanje v trgovinah ujeto v preteklosti Kako trgovcem denar polzi skozi prste ali kako je plačevanje v trgovinah ujeto v preteklosti Plačilo s telefonom mora biti tako preprosto, da ga lahko naredi moja 80-letna babica ali pa 15-letna hčerka.
Novo v Ljubljani: S kolesarji vam pripeljejo hrano – storitev, ki po svetu cveti Novo v Ljubljani: S kolesarji vam pripeljejo hrano – storitev, ki po svetu cveti Mlado podjetje Ehrana.si želi z aplikacijo in dostavljavci na kolesih povezati ljubljanske restavracije in tiste, ki naročajo hrano na dom ali v službo. Storitev je že na voljo, za zdaj le v središču Ljubljane. S tehnologijo podprti dostavljavci so v tujini trenutno vroč poslovni model.
(intervju) Kaj lahko SAP ponudi slovenskim start-upom (intervju) Kaj lahko SAP ponudi slovenskim start-upom Intervju s Tino Vidergar, Sap Slovenija: Zanimajo jih start-upi, ki se ukvarjajo z internetom stvari, umetno inteligenco in velepodatki
(Intervju) Dean Čebohin, Flixbus: Slovenski trg nas zanima in pri tem ne potrebujemo državnih subvencij (Intervju) Dean Čebohin, Flixbus: Slovenski trg nas zanima in pri tem ne potrebujemo državnih subvencij Dean Čebohin, vodja razvoja Flixbusa za srednjo in vzhodno Evropo: Čez Slovenijo vsak dan pelje več kot 70 naših avtobusov. Do konca septembra bomo zgradili X, ki bo Slovenijo povezal z vsemi državami v soseščini.

Kdo vam v Sloveniji lahko pomaga pri razvoju start-upa

15.12.2014  09:27
Kdo lahko mladim podjetjem pomaga do uresničitve ideje, pri pisanju poslovnega načrta, vzpostavitvi proizvodnje, širjenju na tuje trge in financiranju?

Velik kos pogače prihodnosti si bodo odrezala mlada podjetja, ki imajo tehnološko znanje, ki poznajo trg in se znajo prilagajati. Če želimo, da bodo med njimi tudi slovenska, potrebujemo močno podporno okolje. Pogledali smo, kaj je že na voljo.

Start-up vikendi, kjer bodoči podjetniki v 48 urah razvijajo svoje ideje, so vse pogostejši in usmerjeni v potrebe trgov. Nastajajo iniciative, ki ekipam pomagajo pri pripravi na kampanjo na platformah za množično financiranje, prodoru na tuje trge ali piljenju predstavitev pred vlagatelji. Tudi denarja - tako javnega kot zasebnega - za financiranje delovanja start-upov je vse več. Pred kratkim je Podjetniški sklad podelil prvi del semenskega kapitala (50 tisoč evrov) 20 mladim podjetjem, v perspektivne ekipe vlaga tudi sklad Silicijevi vrtički, ki ga sestavljajo uspešni start-upovski poslovneži.

startupimanager.1418330744.jpg.o.600px.1418330782.jpg

Pri Iniciativi Start:up so v manifestu zapisali predlog družbenega cilja, ki predvideva, da bo do leta 2020 vsako leto ustanovljenih ali iz tujine privabljenih vsaj 150 start-up podjetij z globalnim potencialom.

Pomoč pri prvih korakih

Iniciativa Start:up Slovenija koordinira sistematične in celostne nacionalne programe za start-up podjetja. Kot pojasnjuje vodja iniciative Blaž Kos, so v njenem sklopu organizirani trije glavni programi za tri različne faze rasti podjetja, v katerih je poleg izobraževanja, osebnega mentorja in skupaj do 320 tisoč evrov kapitala zagotovljena tudi pomoč pri mednarodnih povezavah, administrativna podpora, aktivna promocija start-up podjetja doma in v svetu ter druge oblike pomoči, da se podjetniki lahko osredotočijo na razvoj posla in gradnjo podjetja.

Po Kosovih besedah so v minulih dveh letih organizirali več kot 400 dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot 13 tisoč ljudi, aktivno pa so sodelovali z več kot 500 podjetniškimi ekipami ter 250 start-up podjetji.

2013-11-blaž-kos-1024x603.jpg.n.960px.jpg
»Ali bomo skupaj močni in prebojni ter mednarodno konkurenčni ali pa nas sploh ne bo več, ker bodo šla vsa start-up podjetja v tujino,« meni Blaž Kos z Iniciative Start:up Slovenija

Za raznovrstne informacije in pomoč se lahko podjetnik obrne tudi na Zavod mladi podjetnik. Ta poleg spletnega foruma, na katerem njihova ekipa odgovarja na vprašanja, povezana z ustanovitvijo podjetja, davki in drugimi podobnimi izzivi, organizira izobraževanja in MP šolo podjetništva. Kot pojasnjuje direktor zavoda Borut Boršnik, veliko pozornosti namenjajo coworkingu in individualnemu svetovanju, podjetništvo pa želijo širši javnosti približati tudi prek vsakoletnega izbora za mladega podjetnika. Prihodnje leto ga bodo izbirali že petič, letos je nagrado prejela Jana Fleišer, ki vodi verigo vrtcev Dobra teta. »V začetku novembra smo začeli projekt MP start-up pripravništvo, s katerim želimo vzpostaviti sistem, ki bo omogočal mladim, da prek sodelovanja s start-upom pri konkretnih projektih pridobijo izkušnje in informacije iz prve roke,« pojasnjuje Borštnik.

Domači pospeševalniki: Silicijevi vrtički, Tehnološki park Ljubljana, Iniciativa Start:up, Mariborska razvojna agencija, Kreativni center Poligon, Primorski tehnološki park, Zavod mladi podjetnik, Ljubljanski univerzitetni inkubator, Tovarna podjemov, StartUP Novo mesto

Pomemben igralec v slovenski start-up skupnosti je tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI). Od leta 2008 je pri ustanovitvi in vstopu na trg pomagal 120 start­-upom, razlaga direktorica Lidija Honzak. »V zadnjem obdobju se intenzivno ukvarjamo s pospeševanjem vstopa na trg, predvsem na tuje trge, kjer so naši inkubiranci zelo uspešni, saj jih je na tujih trgih skoraj polovica,« dodaja. Po njenih besedah so člani inkubatorja do zdaj prejeli več kot 16 milijonov evrov investicij in ustvarili skoraj 400 delovnih mest.

V Mariboru za informiranje in izobraževanje bodočih podjetnikov skrbi Tovarna podjemov, v dolenjski prestolnici pa tamkajšnja iniciativa StartUP Novo mesto. Kot pojasnjuje prvi človek novomeške ekipe Miha Fabjan, so v letu in pol obstoja organizirali več kot 50 različnih dogodkov, ki jih je obiskalo okoli dva tisoč ljudi. Poleg predavanj, delavnic, konferenc, festivalov in drugih srečanj organizirajo tudi poletno šolo programiranja. V Novem mestu nameravajo odpreti tudi prostor za izdelovanje prototipov (tako imenovani Maker Space), opremljen z osnovnimi orodji.

Med igralci v slovenskem start-up ekosistemu najdemo tudi dijaški pospeševalnik Ustvarjalnik, investicijsko konferenco Coinvest, in start-up šolo Hekovnik, ki že vrsto let mladim ekipam pomaga, da uresničijo lastne podjetniške ideje. Pred tedni je Hekovnik denimo končal program start:cloud, v katerem je letos sodelovalo 24 ekip, poudarek pa je bil na razvoju izdelkov s področja interneta stvari. Zmagala je ekipa i13tech, ki razvija rešitev za optimizacijo ogrevalnih sistemov.

Dogodki so koristni, vendar niso dovolj

Ali je zaradi velikega števila dogodkov lahko vprašljiva njihova kakovost? Blaž Kos iz Iniciative Start:up meni, da je bojazen odveč, a zgolj pod enim pogojem. »Za vsemi srečanji morajo stati sistematični in celosti programi podpore start-up podjetjem, tako v obliki financiranja kot mentoriranja in odpiranja vrat do globalnih trgov,« pravi. Podobno je prepričan Borut Borštnik iz Zavoda mladi podjetnik.

Start-upi zaposlujejo več kot 1.400 ljudi

Rezultati doslej vloženega dela različnih organizacij in posameznikov so spodbudni, a je potenciala še zelo veliko. Iniciativa Silicijevi vrtički, ki združuje nekatere uspešne slovenske in tuje start-up podjetnike, je lanskega oktobra tako naštela 147 start-upov, v katerih je delo našlo 1.400 ljudi. V letih 2012 in 2013 je bilo sedem start-upov prodanih, med najbolj znanimi so Klika, Mimovrste in Domenca. Skupni znesek vlaganj v tovrstna podjetja je od leta 2007 do lani znašal 53 milijonov dolarjev, vsota kupnin pa 30 milijonov dolarjev. Te številke so do danes še zrasle.

Kdo je dobil vlagatelje

Letos je večjo naložbo pridobilo ameriško podjetje Layer, ki ga je ustanovil slovenski podjetnik Tomaž Štolfa. Vlagatelji so start-up, ki je razvil komunikacijsko platformo, maja podprli s 14,5 milijona dolarji. Sredstva za rast in širitev na trge je prejel še en slovenski biser, mlado podjetje Zemanta, ki trži orodja za blogarje. Konec minulega leta so ga ameriški vlagatelji podprli z dvema milijonoma dolarjev. Zemanta, ustanovila sta jo Andraž Tori in Boštjan Špetič, je sicer prvi slovenski start-up, ki je bil sprejet v priznani britanski pospeševalnik Seedcamp, se pozneje odpravil v ZDA po denar in se z njim tudi vrnil. Večino posla opravijo za ameriški oglaševalski trg, zato so v San Franciscu in New Yorku odprli pisarne, v katerih dela okoli deset ljudi.

Kar nekaj mladih slovenskih start-upov je tržno nišo našlo v virtualni valuti bitcoin. Verjetno ni treba podrobneje predstavljati spletne bitcoin tržnice Bitstamp, ki je ustanovitelja Nejca Kodriča in Damijana Merlaka izstrelila na 43. mesto med najbogatejšimi Slovenci z ocenjeno vrednostjo premoženja na 22,9 milijona evrov. Kodrič in Merlak sta letos poleti s 700 tisoč dolarji, izplačanimi kajpak v bitcoinih, podprla še eno slovensko podjetje, Cube Sensors ustanovitelja Aleša Špetiča, ki je razvilo pametna tipala za merjenje kakovosti zraka. Ekipa je z izdelkom v začetku leta tudi zmagala na tekmovanju Hardware Battlefield, ki je v organizaciji TechCruncha potekalo v ameriškem Las Vegasu. V ZDA pa sta se pred kratkim preselila programer Sašo Matejin in spletni dizajner Samo Drole. Pridružila sta se namreč ekipi ameriške borze bitnih kovancev Coinbase. Ta je junija letos kupila njun portal. Za koliko, ne razkrivata. Čas bo pokazal, ali bo veliki met uspel še eni mladi slovenski ekipi Cashile, ki razvija aplikacijo Vipbit, namenjeno plačevanju s priljubljeno virtualno valuto. Cashila je bila sicer sprejeta v bolgarski pospeševalnik in sklad semenskega kapitala LAUNCHub.

Po začetni kapital v tujino

Po semenski kapital, ki se običajno giblje od 50 do 200 tisoč evrov, se je še do nedavnega veliko slovenskih ekip obračalo proti tujini, med drugim prav v Bolgarijo. Prej omenjeni LAUNCHub je denimo s 50 tisoč evri podprl tudi start-up Enolyse, ki je razvil sistem za nadzor fermentacije v vinskih sodih, in s 100 tisoč evri Modro jagodo z njihovim digitalnim registrom zdravil. Ta je postal prava uspešnica med slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi zdravniki.

Slovenski potencial vse pogosteje opažajo tudi drugi tuji vlagatelji. Eden najelitnejših pospeševalnikov na svetu, ameriški Y Combinator, je pod svoje okrilje sprejel dva - ekipo Povia pod vodstvom Matevža Petka, ki je razvila mobilno komunikacijsko platformo, v kateri si uporabniki z najbližjimi osebami izmenjujejo fotografije, in Bellabeat z izdelkom za sledenje nosečnosti na domu, za katerim stojita Slovenka Urška Sršen in Hrvat Sandro Mur. Njihova mednarodna ekipa je letošnjega maja celo zbrala 4,5 milijona dolarjev svežega kapitala za razvoj novih izdelkov in okrepitev prodaje na ameriškem trgu.

Prav zdaj pa se v štirimesečnem programu berlinskega pospeševalnika Axel Springer plug and play Accelerator kali ekipa podjetja Socinet, ki pod vodstvom Marka Gučka in Tomaža Lorenzettija razvija spletno orodje LinkedAge - slovenski AirBnB za luksuzne domove za starejše. V Nemčiji je tudi start-up Eurosender, v pospeševalniku Pro Sieben Sat 1 razvija idejo o poceni kurirskih storitvah.

Prebujajo se tudi slovenski vlagatelji

Medtem ko je še pred kratkim veljalo, da semenskega kapitala v Sloveniji krvavo primanjkuje, se v zadnjem času zadeve premikajo na bolje. Slovenski podjetniški sklad je pred mesecem dni objavil imena 20 mladih podjetij, ki bodo iz razpisa SK50 prejela konvertibilna posojila v vrednosti 50 tisoč evrov. Razpis naj bi ponovili v začetku prihodnjega leta. Vzporedno s prejeto investicijo bodo izbrani start upi pridobili tudi vsebinsko podporo podjetniškega pospeševalnika Start:up Geek House v obliki izobraževalnih programov. Podjetniški sklad pa še vedno izbira primerne ekipe, ki bodo prejele 200 tisoč evrov vložka, namenjenega za širitev na tuje trge. Tudi ta razpis naj bi sklad predvidoma ponovil v začetku 2015.

Medtem se prebujajo tudi zasebne iniciative. Sklad Silicijevi vrtički, ki ga sestavljajo uspešni domači in tuji podjetniki, je po ustanovitvi letošnjega maja pred kratkim vložil v prve start-upe. Pet mladih podjetij, Sqwiz, Povio, Flaviar Getta.pro in Sphericam, je prejelo investicijo med 20 in 40 tisoč evri. Podjetja bodo sredstva porabila za razvoj izdelka in vstop na trg ali za naslednji poslovni korak in internacionalizacijo. »V načrtu pa imajo že nove naložbe, pravi Andraž Tori, član investicijskega odbora sklada in soustanovitelj Zemante. Po nekaj letih premora naj bi začela vlagati tudi skupina Poslovnih angelov Slovenije.

Skladi tveganega kapitala imajo za naložbe še 17 milijonov evrov

Semenski kapital iščejo zelo mlada podjetja, ki potrebujejo denar za financiranje tržnih raziskav, razvoj rešitve in zaposlovanje prvih sodelavcev. V poznejših fazah, ko je treba vzpostaviti proizvodnjo in distribucijsko mrežo, začeti izvajati oglaševalske kampanje in se širiti na tuje trge, pa pridejo v poštev angelski investitorji, banke (ki slovenskim start-upom zaradi očitnih razlogov niso v veliko pomoč) in predvsem skladi tveganega kapitala.

V Sloveniji imamo še štiri aktivne družbe tveganega kapitala (DTK): Prvi sklad, STH Ventures, DTK Murka in Meta Ingenium. Te so od leta 2010 do danes v 20 mladih visokotehnoloških podjetij vložile nekaj več kot 23 milijonov evrov. Do avgusta 2015 imajo DTK, v katere je država vstopila kot 49-odstotna solastnica, za naložbe na voljo še 17,7 milijona evrov. Skupaj so ta podjetja do zdaj ustvarila 142 novih delovnih mest, pravi Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada. Končni podatki o uspešnosti naložb bodo sicer znani po izstopu DTK iz podjetij, kar se bo po pričakovanjih zgodilo leta 2020.

Daleč najuspešnejši je Prvi sklad v upravljanju družbe RSG Kapital, ki ga vodi Jure Mikuž. Pravi, da so doslej opravili 11 naložb v povprečni vrednosti milijon evrov, od tega jih je po njegovih besedah živih še deset. »Izmed okoli 200 projektov, ki jih dobimo na mizo, vsako leto izberemo enega ali dva. A ta osip ni tako grozen. Večje vprašanje je, kaj podjetja naredijo po tem, koliko start-upov je sposobnih prodreti na mednarodne trge, tam zbrati nekaj denarja in uspeti. Samo v Sloveniji uspeha ne moreš ustvariti,« meni Mikuž. Med najbolj znanimi podjetji, v katere so investirali slovenski DTK, so Celtra (razvoj rešitev za mobilno oglaševanje), Tab Systems (kombinirani biometrični sistemi) in Visionect (platforma interaktivnih brezžičnih prikazovalnikov).

Manjka še podpora velikih podjetij

Pri Iniciativi Start:up so v manifestu zapisali predlog družbenega cilja, ki predvideva, da bo do leta 2020 vsako leto ustanovljenih ali iz tujine privabljenih vsaj 150 start-up podjetij z globalnim potencialom, ki bodo ustvarila tisoč novih delovnih mest na leto. Pomembno vlogo bo pri tem imelo zrelo in konkurenčno podporno okolje. Blaž Kos meni, da je za to treba nadaljevati po poti povezovanja in krepitve prepoznavnosti in kakovosti ključnih programov.

Izzivov pa je še veliko. Kot je prepričan Kos, je ponudbo treba okrepiti tako, da start-up podjetja že od samega začetka spodbujamo k vstopu na globalne trge ter k sodelovanju pritegnemo tudi velika podjetja. »Ali bomo skupaj močni in prebojni ter mednarodno konkurenčni ali pa nas sploh ne bo več, ker bodo šla vsa start-up podjetja v tujino,« dodaja. Več globalnega povezovanja si želita tudi Borut Borštnik in Lidija Honzak iz Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. »Slovenski start-upi so že zdaj zelo privlačni, vendar jih vsak tuji investitor poskuša pritegniti k sebi, ven iz Slovenije,« meni Honzakova.

Moja izkušnja z vlagatelji

Blaž Triglav, Modra Jagoda:

triglav-blaz02-be.1418330360.jpg.o.600px.jpg

Foto: Aleš Beno

V Modro Jagodo, ki razvija digitalni register zdravil, je v začetku leta s sto tisoč evri vstopil bolgarski sklad semenskega kapitala LAUNCHub. Kako sploh navezati stik z vlagateljem? »Nihče ne bo prišel sam od sebe potrkat na vrata, treba se je pokazati na star-up konferencah oziroma tekmovanjih ne le v Sloveniji, ampak tudi v okolici in predstaviti svoj projekt čim več ljudem. Investitorji se udeležujejo teh dogodkov in so odprti za pogovor, le pristopiti je treba,« pravi Blaž Triglav. Po njegovem mnenju se tudi slovensko investicijsko okolje izboljšuje in pri tem omenja Silicijeve vrtičke. »Ti ljudje so sami prehodili pot start-upov in razumejo, kaj start-upi potrebujejo,« dodaja.

blazinsek-martin-xx.1418330361.jpg.o.240px.jpg

Foto: Enolyse

Martin Blazinšek, Enolyse:

V Enolyse, ki razvija sistema za nadzor fermentacije v vinskih sodih, je tudi vložil bolgarski LAUNCHub, in sicer 50 tisoč evrov. »LAUNCHub nam prepušča, da prosto razpolagamo z denarjem. Seveda smo morali predstaviti finančni razrez investicije, vendar so se z njim strinjali,« opisuje Blazinšek. Meni, da so tudi v Sloveniji možnosti za pridobitev semenskega kapitala in kot primer tudi on navaja sklad Silicijevi vrtički. »Verjetno bi bilo dobro, da bi se različin tehnološki parki, inkubatorji in zasebni vlagatelji bolj povezali, in ne delali vsak zase,« še pripominja.

Dejan Romih, MountVacation:

romih-dejan1-br.1418330361.jpg.o.600px.jpg

Foto: Barbara Reya

»Pomembno je, da ima start-up izdelan načrt, iz katerega investitor prepozna, da za rešitev obstaja povpraševanje na trgu,« meni Dejan Romih, direktor podjetja OBS, ki je razvilo spletni rezervacijski sistem za zimski turizem MountVacation.com. Podjetje je leta 2008 prejelo investicijo Poslovnih angelov Slovenije, leta 2011 pa ga je podprl tudi slovenski sklad tveganega kapitala RSG Kapital. Romih je zadovoljen s pogoji financiranja, a je pričakoval več podpore pri »mehkem delu«, torej pri iskanju talentov, povezovanju z drugimi podjetji in mentoriranju. Meni, da je možnosti za financiranje v Sloveniji dovolj, manjka predvsem zrelih in primernih projektov. Kot je sam prejel naložbo Kluba poslovnih angelov, so investitorji izmed 200 pregledanih podjetij izbrali le dve.« Podjetnikom, ki iščejo vlagatelja, pa svetuje: »Prvič, poskušajte čim dlje zdržati z lastnimi sredstvi, drugič, svojega investitorja izberite skrbno, in tretjič, vztrajajte, saj je pot trnova.«

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe Slovenci, ki načrtujejo postati glasbeni Airbnb

Viberate bi industrijo žive glasbe (koncerti, zabave, festivali) rad naredil bolj pregledno in preprosto – podobno, kot je Airbnb...

STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe Novo v Ljubljani: S kolesarji vam pripeljejo hrano – storitev, ki po svetu cveti 6

Mlado podjetje Ehrana.si želi z aplikacijo in dostavljavci na kolesih povezati ljubljanske restavracije in tiste, ki naročajo hrano na...

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri (intervju) Kaj lahko SAP ponudi slovenskim start-upom

Intervju s Tino Vidergar, Sap Slovenija: Zanimajo jih start-upi, ki se ukvarjajo z internetom stvari, umetno inteligenco in velepodatki

STARTAJ
Novice
Novice Kako trgovcem denar polzi skozi prste ali kako je plačevanje v trgovinah ujeto v preteklosti

Plačilo s telefonom mora biti tako preprosto, da ga lahko naredi moja 80-letna babica ali pa 15-letna hčerka.

STARTAJ
Novice
Novice Kaj ponujajo slovenski podiplomski študiji podjetništva 1

Pripravili smo »last minute« pregled podiplomskih programov za bodoče ali že obstoječe mlade podjetnike.

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri Poučevanje podjetništva ali kako to počnejo najboljši

Izkušnje s priznane ameriške poslovne šole Babson College