Velenjčani, ki s tehnologijo klestijo stroške ogrevanja Velenjčani, ki s tehnologijo klestijo stroške ogrevanja Podjetje Amibit razvija tehnologijo, s katero povezujejo peči, klimatske naprave ali radiatorje, zbirajo podatke in iščejo prihranke pri porabi energije. »Prihranki so različni, lahko tudi 40-odstotni,« pravijo v podjetju.
Kako postati bolj vidni na spletu Kako postati bolj vidni na spletu Vse o tem, kaj je treba upoštevati, da se bo vaša spletna stran pojavljala med prvimi zadetki v Googlovem iskalniku.
Nove ideje sredi BTC: aplikacija, ki deluje na zaklenjenem zaslonu, in platforma za čistilce Nove ideje sredi BTC: aplikacija, ki deluje na zaklenjenem zaslonu, in platforma za čistilce Ljubljanski podjetniški pospeševalnik ABC je pred dnevi odprl vrata za svojo šesto generacijo start-upov.
Slovenski 'Apple za biologe' prejel 2 milijona evrov težko investicijo Slovenski 'Apple za biologe' prejel 2 milijona evrov težko investicijo 2,3 milijone dolarjev težko semensko naložbo je slovensko-ameriški start-up Genialis pridobil od ameriškega in švicarskega sklada tveganega kapitala ter skupine zasebnih vlagateljev.
Kako bogati so naši kriptopodjetniki Kako bogati so naši kriptopodjetniki Ste že slišali, da je start-up Iconomi slovenskih ustanoviteljev na vrhuncu junija imel »tržno kapitalizacijo« skoraj 430 milijonov evrov? Toda, koliko od tega je res njihovega – in ali bi ustanovitelji morali biti na lestvici 100 najbogatejših?

Vzpon robotov: Kako se vrivajo v naše življenje in katere službe ogrožajo

13.10.2014  14:28
Panoge, ki so jih roboti doslej najbolj spremenili, in nekaj tistih, za katere si nikoli ne bi mislili, da jih bodo sploh oplazili.

Poleti so pri enem največjih Applovih pod­izvajalcev, kitajskem Foxconnu, ki je »zaslovel« s poročili o nečloveških delovnih razmerah, sporočili, da bodo v proizvodnjo začeli vključevati robote, tako imenovane foxbote, eden stane blizu 20 tisoč evrov.

roboti2.1412875910.jpg.o.600px.jpg
Leteči poštarji, kirurgi, kuharji, finančni svetovalci, natakarji, vozniki, hišni pomočniki, piloti, novinarji ... Kdo še? Ilustracija: Samira Kenterić

V svetovni industriji poldrugi milijon robotov

V svetu je v industriji 1,5 milijona robotov, v Sloveniji okoli 1.500, kar je približno 25 robotov na deset tisoč zaposlenih (v EU je povprečje 80 enot, v Nemčiji 273 enot), ugotavlja Marko Munih z ljubljanske fakultete za elek­trotehniko. Največ robotov imajo v Revozu, do konca tega leta jih želijo imeti okoli 400. Opravila robotov v avtomobilski industriji so največkrat varjenje, barvanje in druge oblike nanašanja materialov, strojna obdelava in sestavljanje. Razne specialne funkcije vključujejo nadzor kakovosti. Drugo izrazito področje uporabe robotov v Sloveniji je elektromehanika, kjer gre za manjše in lažje robote, opravila pa so podobna tistim v avtomobilski industriji. Največji uporabniki robotov v Sloveniji so poleg Revoza še Cimos, Gorenje, Hella, KLS Ljubno, Plastika Skaza, Eta Cerkno, v elek­tromehanski industriji pa BSH.

Munih ob tem opozarja, da je uvedba robotov nujna, če želimo povečati produktivnost. »Eden od pomembnih vidikov v proizvodnji je izključitev človeških napak. V podjetjih si danes že težko privoščijo 15 slabih izdelkov na milijon izdelanih kosov. Le z roboti in ustreznimi senzorskimi sistemi je mogoče doseči stopnjo deset ali pet slabih kosov na milijon izdelkov,« pojasnjuje.

munih-marko6-be.1412875901.jpg.o.240px.jpg
Ne pričakujem, da bomo imeli humanoida že kaj kmalu doma. Ne bo poceni, za zdaj niso tako zmogljivi, kot bi si nekdo rad predstavljal. Se pa na tem področju veliko dela, tudi pri raznih podizvedbah, za katere verjamem, da bodo pomembno izboljšale življenje delu populacije. Marko Munih z ljubljanske fakultete za elektrotehniko Foto: Aleš Beno

Letalstvo: večja monotonost dela pilotov, manj nesreč

Toda roboti prodirajo v številne panoge (pri tem mislimo na umetno inteligenco v najrazličnejših oblikah). Letalska industrija je primer, kako avtomatizacija lahko prevzame delo tudi visokokvalificiranim. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se na trgu pojavila letala, kot je airbus A320, kjer je računalnik prevzel glavno pobudo ne le pri letenju, ampak tudi pri nadzoru pilotov. Računalniki spremljajo vse manevre, ki jih piloti želijo izvesti, in strogo nadzirajo, da pri tem ne presežejo dovoljenih omejitev, sicer jim preprečijo aktivnost. Pri najnovejših modelih, kot je dvonadstropni airbus A380, piloti pred pristankom vnesejo želen parkirni položaj in računalnik sam izračuna potrebno zavorno silo za optimalni izhod od pristajalne steze. Posadke so danes tako bolj v vlogi nadzornikov računalnikov.

Posledično je opravljanje poklica pilota postalo tako monotono, da je izziv, kako ostati skoncentriran med letom. Pilota nekdanje letalske družbe Northwest sta oktobra 2009 preletela svojo končno destinacijo za več kot 200 kilometrov. Je pa velik napredek pri letalski varnosti. Po lanski statistiki je bilo 265 smrtnih žrtev na 31 milijonov poletov, kar je več kot polovico manj od desetletnega povprečja, ki znaša 720 smrtnih žrtev na enako število poletov.

Zdravstvo: največji napredek v kirurgiji

Podobno kot pilote čaka zdravnike pri postavljanju diagnoz in metod zdravljenja. Superračunalnik IBM Watson je na podlagi obsežnih kartotek minulih zdravljenj bolnikov in sprotnega izpopolnjevanja baze z novimi znanstvenimi spoznanji na področju medicine sposoben postaviti boljšo diagnozo in sprejeti primernejšo metodo zdravljenja.

V kirurških sobah se prednosti robotizacije kažejo v večji natančnosti, lepših in manjših rezih, izgube krvi in bolečine je za bolnika manj, zdravljenje pa hitrejše. Kirurgi lahko robotsko roko upravljajo prek tako imenovanega telemanipulatorja (uporabnik je v fizičnem stiku z robotom) ali prek računalniškega nadzora. Prednost zadnjega je v tem, da lahko kirurg operacijo opravi kjerkoli po svetu. Robote uporabljajo tako v splošni kirurgiji kot v kardio-, nevrokirurgiji, urologiji, pediatriji in ginekologiji.

K razvoju na tem področju je pripomogla tudi Slovenija. Septembra 2010 so v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru prvi na svetu pri posegu v žilah na nogah uporabili robota. Šlo je za pravega robota, saj naprava ni posnemala zgolj roke kirurgov, ampak jo je zdravnik upravljal prek vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti s kirurškimi ali drugimi instrumenti.

Tudi pri okrevanju so roboti vse pomembnejši. V rehabilitacijskem centru Soča pojasnjujejo: »Roboti bolnikom omogočajo več ponovitev pri urjenju gibanja, hkrati pa terapevte razbremenjujejo napornega fizičnega dela.« Najbolje prodajani rehabilitacijski robot lokomat - ta omogoča vadbo gibalnih funkcij - je nastal v laboratorijih švicarskega podjetja Hocoma, ki je lani prav v Sloveniji odprlo podružnico za vzhodno Evropo.

Robotske roke in noge so v veliko pomoč tudi drugje po bolnišnicah pri bolj klasičnih opravilih, kot je premikanje težkih vozičkov z umazanim perilom, zdravil, hrane, postelj. Zdravniki so za zdaj še nenadomestljivi, lahko pa so roboti posrednik med bolnikom in zdravnikom, ki ni navzoč fizično.

robot-strezba-bl.1412875907.jpg.o.600px.jpg
Hondin robot Asimo kot natakar Foto: Bloomberg

Leteči poštarji

Na prvi pogled si je težko predstavljati avtomatizacijo v storitvah. Ne nazadnje gre pri tem za širok razpon dela in v marsikaterem primeru tudi pomemben stik med ljudmi. A so prav na tem področju velike spremembe.

Pri dostavi spominja robotizacija na znanstvenofantastične filme iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Leteči roboti, katerih razpon ne presega enega metra, lahko prenašajo tako lažje kot težje tovore. Lokalna pivovarna Lakemaid je na primer zaboje piva pošiljala ribičem, ki se vsako zimo odpravijo na jezero Mille Lacs Lake v Minnesoti, in s tem poskrbela za svetovno pozornost. Toda državna ameriška agencija za nadzor letalstva FAA je prepovedala komercialne polete dronov in s tem prizadela številna tehnološka podjetja, ki razvijajo tovrstne distribucijske sisteme. Med najbolj aktivnimi je največja spletna trgovina na svetu Amazon. Po mnenju njenega šefa Jeffa Bezosa bi lahko bila pošiljka z droni poslana uporabniku le 30 minut po oddanem naročilu. Maksimalna teža pošiljk, ki bi jo lahko Amazonovi droni dostavljali, znaša 2,3 kilograma, kar pomeni 86 odstotkov vseh pošiljk podjetja.

Pomembna je seveda ureditev zračnega prometa. V primerjavi s potniškimi letali bi bilo dronov neprimerljivo več, kar pomeni velik izziv pri preprečevanju medsebojnih trkov. Poleg tega droni letijo nizko, višina leta večinoma ne presega 300 metrov, kar pomeni veliko nevarnost trka z višjimi zgradbami in naravnimi ovirami. Pri ameriški vesoljski agenciji NASA v ta namen razvijajo avtomatizirani sistem zračne kontrole, namenjen izključno preprečevanju trkov dronov med sabo in z drugimi objekti v okolici.

volvo-self-driving-car1-xx.1412875903.jpg.o.600px.jpg
Čez četrt stoletja naj bi bilo že dve tretjini avtov samovozečih.

Pehotni bojevnik

Droni so tudi novo orožje, Američani so jih uporabili denimo v Afganistanu, Pakistanu in nazadnje na nekatere cilje Islamske države. Ameriško ministrstvo za obrambo je sicer napovedalo, da bo zmanjšalo število dronov, saj v sovražnem zračnem prostoru nimajo veliko možnosti za obrambo, in več pozornosti namenilo robotskim sistemom za krajša, bolj intenzivna bombardiranja.

Da se bodo namesto ljudi vojskoval robotski vojaki, pa bo preteklo še nekaj vode. Kljub desetletjem raziskovanj in preboja v robotiki je razvoj avtonomnih vojaških robotov počasen. Sicer obstajajo prvi prototipi humanoidnih robotov, ki pa jim primanjkuje prenosnih energetskih virov in zadostne umetne inteligence. Druga veja razvoja gre v povezovanje robotskih vojaških sistemov s človekom. S tem bi vojak pridobil pri reakcijskem času, natančnosti in moči. Tudi na tem področju so Američani daleč pred vsemi. Cilj projekta Land Warrior (Pehotni bojevnik) je opremljanje vojakov z nosljivimi računalniki, napredno komunikacijsko opremo, čeladnimi vizirji in prikazovalniki ter eksoskeletoni - robotskimi »oblekami« za hitrejše gibanje po terenu.

da-vinci-robot2-xx.1412875905.jpg.o.600px.jpg
Splošna bolnišnica Celje je prva v Sloveniji, ki uporablja kirurškega robota DaVinci. Foto: Peter Marinšek

Svetovalci pri posojilih

Za številne presenetljivo področje, kamor se vse bolj vriva umetna inteligenca, so finance - pri kreditiranju lahko natančneje oceni tveganje in določi optimalnejšo obrestno mero. To je že realnost. Podjetje Doric Inc. z algoritmi izračunava obrestno mero za posojilo podjetju ali posamezniku. Pri tem lahko vse relevantne podatke, ki jih posojilodajalci potrebujejo, spremlja skozi čas. Posojilna sposobnost posameznika ali podjetja je nenehno nadzorovana in vsa morebitna večja odstopanja, ki bi ogrozila vračilo posojila, so tako hitreje razkrita. Svetovanje porabnikom pri izbiri pravega naložbenega načrta ali pri najetju posojila je veliko pridobilo z novimi tehnologijami in del množičnega odpuščanja v velikih bankah v zadnjih letih je mogoče pripisati tudi avtomatizaciji nekaterih procesov.

Po drugi strani se finančnemu sektorju ponuja možnost dviga kakovosti storitev. V anketi Global Consumer Banking Survey 2014, ki jo je opravilo podjetje Ernst & Young, je kar 41 odstotkov porabnikov izjavilo, da na odločitev o odprtju transakcijskega računa najbolj vpliva uporabniška izkušnja z banko. Zato si bančniki želijo homogeno in standardizirano izkušnjo, ki jo lahko dosežejo zgolj z avtomatizacijo procesov.

drone-amazon2-xx.1412875904.jpg.o.600px.jpg
Amazonov dron za raznašanje pošiljk Foto: Amazon

Butler, kuhar, natakar

Tudi v turizmu roboti dobivajo svoje mesto. Hotelska veriga Starwood je s podjetjem Aloft začela testno uporabo robotskega asistenta Botlr. Robot, ki v višino meri dober meter in po obliki spominja na samovozeči se koš za smeti, dostavlja naročila pred sobo gosta. Zaposleni v Botlrja naložijo naročilo in ga pošljejo do sobe gosta. Botlr na svoji poti zmore celo uporabo dvigala, kar je sicer prvi pogoj za uporabo robotskega dostavljavca v hotelu. Poleg nižjih stroškov dela se hotelirji nadejajo tudi višje kakovosti storitev. Roboti namreč niso nikoli nadležni, vsiljivi ali nesramni, pri vratih ne bodo čakali na napitnino.

Roboti tudi že pripravljajo hrano in jo strežejo tistim gostom, ki jim takšna postrežba ustreza. Pri tem prednjačijo na Kitajskem, kjer se je odprlo več restavracij z izključno roboti kot natakarji. Ob prihodu v restavracijo vas vljudno pozdravijo in vam prinesejo hrano na mizo. Cena takšnega robota se giblje okrog 6.500 evrov, z »življenjsko« dobo od pet do osem let. Razvoj na tem področju je izjemno hiter. Roboti že celo pomagajo v kuhinji. Zaradi svoje oblike in zmožnosti hitrega in natančnega ponavljanja določenih opravil prevzemajo določena dela kuharjem in jih tako tudi počasi nadomeščajo. Verjetnost, da boste med vašo solato našli las, je s tem manjša.

Po cesti brez volana

V globalni industriji je 1,5 milijona robotov, v Sloveniji okoli 1.500, kar je približno 25 robotov na deset tisoč zaposlenih (v EU je povprečje 80 enot, v Nemčiji 273 enot).

Že zdaj delno inteligentni transportni sistemi upravljajo signalizacijo, avtomobilsko navigacijo, nadzor nad tovornim prometom. Poznamo tudi avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic in pametne semaforje, ki na podlagi prejetih podatkov radarskih senzorjev, kamer in sofisticiranih algoritmov prilagajajo prometno signalizacijo glede na trenutne razmere. Slovensko podjetje A.s.K. je denimo razvilo COPS@road, sistem s programsko nadzorovanimi senzorji in aktivnim svetlobnim prikazovalnikom udeležence pri vključevanju na prednostno cesto opozarja na nevarnost trka v realnem času.

Še večjim spremembam bomo priča za voznikovim volanom. Če bo ta sploh še obstajal. Google je namreč letos poleti predstavil prvih sto prototipnih vozil, ki naj bila čez nekaj časa brez volana in stopalk; gre za nov dvosedežni avto, opremljen s senzorji, navigacijo in računalnikom. Dosega hitrosti do 40 kilometrov na uro. Razi­skava Appinions' Influence Google vidi tudi na vrhu »desetih naj­vplivnejših podjetij« pri razvoju samovozečih vozil. Prvi avtomobili bodo nadzor nad vožnjo prevzeli leta 2018, je prepričan prvi človek Renault Nissana Carlos Ghosn. Strokovnjaki pri ameriškem institutu za elektroniko medtem predvidevajo, da bo do leta 2040 okoli 75 odstotkov vozil samovozečih, kar bo močno poseglo v življenja ljudi, saj se bodo lahko vozili tudi mnogi tisti, ki se doslej iz različnih razlogov niso mogli.

Po evropskih cestah se sicer že vozijo avti, ki niso daleč od tega. Najnovejša Mercedesova limuzina razreda S samodejno drži avto znotraj voznega pasu, sistem zaznava pešce in se odzove z zaviranjem do ustavitve, zaznava nevarnost trka zadaj vozečih avtomobilov, takrat po potrebi tudi povsem ustavi avto in prepreči verižno trčenje. Peugeot razvija posebno infrardečo kamero, usmerjeno v voznikov obraz, ki zaznava človekovo razpoloženje. Jezne voznike bo sistem pomiril s prijetno glasbo, agresivna svetloba pa bo voznike prebudila.

giraffplus1.1412875909.jpg.o.600px.jpg
Ljubljanski Xlab izdeluje robota, ki naj bi pomagal ostarelim. Foto: Giraffplus Arhiv

Robotske novice

Predstavljajte si, da osrednjo Slovenijo sredi noči zatrese dovolj močan potres, da vas prebudi iz spanca. Posežete po telefonu in na nekaterih spletnih straneh že opazite novico, ki poroča o potresu, jakosti in epicentru. Takšno izkušnjo so doživeli bralci časnika Los Angeles Times. Medijska hiša je namreč uporabila robot QuakeBoot, ki spremlja seizmografsko dogajanje in v trenutku dogodka sestavi poročilo. Na drugi strani ameriške celine, v New Yorku, se dogaja podobna zgodba. Asociated Press je za pripravo povzetka objave finančnega poslovanja podjetja Alcoa Inc. prepustil robotu oziroma umetni inteligenci. Za bralce razlika ni opazna. Podjetje v ta namen uporablja Wordsmith, platformo, ki so jo razvili v podjetju Automated Insights. Splošne novice oziroma vsebine, ki povzemajo aktualne dogodke, tako utegne prevzeti tehnologija. Najzanimivejša je njena trenutna stopnja razvitosti. Umetna inteligenca namreč ni zgolj primerna za kratka poročila, ampak lahko algoritmi sestavijo besedilo, ki upošteva kontekst, in vanj lahko tudi vključijo humor. Poročilo o rezultatu določene tekme se tako lahko pripravi, upoštevajoč navijače zmagovalne ali poražene ekipe.

Sprememb, ki jih utegnejo prinesti takšni algoritmi, je lahko več. Ker novice pripravijo v nekaj sekundah, bodo te lahko hitreje na spletnih straneh medijev, vprašljiva pa je tudi potreba po novinarjih, ki to počnejo zdaj. Poleg tega se utegne povečati obseg poročanja, saj bo mogoče zaradi hitrosti priprave prispevkov zaobjeti tudi teme, ki jih danes zaradi specifičnosti in majhnega ciljnega občinstva mediji ne obravnavajo.

land-warrior-xx.1412875906.jpg.o.600px.jpg
Vojak s komponentami Land Warriorja, ameriškega projekta za opremljanje vojakov z napredno komunikacijsko opremo, čeladnimi vizirji in prikazovalniki ter robotskimi »oblekami« za hitrejše gibanje po terenu Foto: General Dynamics

Humanoidi za pomoč ostarelim

Roboti v gospodinjstvu? Morda ga že imate, kosilnico znamke Husquarna ali sesalnik iRobot. Med tako imenovane servisne robote bi po Munihovih besedah lahko uvrstili tudi humanoidne robote. »Ne pričakujem, da bomo imeli humanoida že kaj kmalu doma. Ne bo poceni, za zdaj niso tako zmogljivi, kot bi si nekdo rad predstavljal. Se pa na tem področju veliko dela, tudi na raznih pod­izvedbah, za katere verjamem, da bodo precej izboljšale življenje delu populacije,« pravi.

Strokovnjaki so prepričani, da bomo imeli prve zares koristne humanoidne robote proti koncu prihodnjega desetletja. Ti roboti naj bi energijo pridobivali s pitjem vode in dihanjem zraka in na sploh imeli videz človeka. Futurologi so tudi prepričani, da bodo roboti sposobni prepoznati naše razpoloženje in se temu tudi prilagajati. Japonski robotik Hiroši Iši­guro, ki je razvil humanoidnega dvojčka, meni, da znanje na tem področju toliko napreduje, da bomo kmalu težko ločili človeka od robota.

Priložnosti se odpirajo tudi pri oskrbi starejših. Na tem področju uspešno deluje ljubljanski Xlab, ki je pred meseci z javnimi in zasebnimi partnerji predstavil sistem za pomoč ostarelim. Sestavljen je iz robota in množice senzorjev, ki so razporejeni po stanovanju ter spremljajo zdravje in aktivnosti starejše osebe. V okviru projekta, ki ga EU sofinancira v vrednosti tri milijone evrov, bodo izdelali in preizkusili 15 robotov, izdelek pa bo na trgu do konca prihodnjega leta.

Roboti torej prevzemajo vse več funkcij v našem poklicnem in zasebnem življenju. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, kdo jih bo nadzoroval.

Kdo se mora zaradi robotov bati za službo

roboti-weekend.1412876204.jpg.o.600px.1412876226.jpg

Raziskovalci Univerze Oxford so natančno pregledali več kot 700 poklicnih kategorij. Na podlagi analize, ki je upoštevala razvoj in uporabo tehnologije, potrebno izobrazbo, plačna razmerja in druge dejavnike, so predstavili izračun verjetnosti, da bo tehnologija v prihodnjih letih pri določenem poklicu zamenjala ljudi.

V skupino najbolj ogroženih sodijo zaposleni v poklicih, katerih verjetnost, da bo prišlo do zamenjave, je do 90-odstotna, pri najbolj varnih pa je takšna verjetnost do 10-odstotna (glej tabeli).

Glavna slabost umetne inteligence v tem trenutku je sposobnost učenja in spopadanja z nepredvidljivimi situacijami. Poklicne kategorije, ki od posameznikov zahtevajo iskanje rešitev za nepričakovane težave, so za robote v tem trenutku prevelik izziv. Po mnenju Andrewa Nga iz laboratorija za umetno inteligenco na Univerzi Stanford bo tako najverjetneje tudi še prihodnjih nekaj desetletij.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe Start-upovci odkrito o poslovnih polomijah in kaj so se iz njih naučili 3

Start-upi v večini primerov propadejo, ker jim zmanjka denarja vlagateljev, ne najdejo strank ali pa ekipa ni bila prava. Predstavljamo...

STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe Velenjčani, ki s tehnologijo klestijo stroške ogrevanja 1

Podjetje Amibit razvija tehnologijo, s katero povezujejo peči, klimatske naprave ali radiatorje, zbirajo podatke in iščejo prihranke pri...

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri »BTC želi postati globalno podjetje«

Intervju z Miho Mermalom, direktorjem poslovne enote Misija: Zeleno, v okviru katere uresničujejo projekte strategije trajnostnega razvoja...

STARTAJ
Novice
Novice (intervju) Kaj že danes zmore umetna inteligenca in česa še dolgo ne bo 1

Intervju: Ratko Mutavdžić, vodja Microsoftovega oddelka oblačnih storitev za javni sektor v CEE regiji, avtor in strokovnjak na...

STARTAJ
Novice
Novice Nove ideje sredi BTC: aplikacija, ki deluje na zaklenjenem zaslonu, in platforma za čistilce

Ljubljanski podjetniški pospeševalnik ABC je pred dnevi odprl vrata za svojo šesto generacijo start-upov.

STARTAJ
Novice
Novice Slovenski 'Apple za biologe' prejel 2 milijona evrov težko investicijo

2,3 milijone dolarjev težko semensko naložbo je slovensko-ameriški start-up Genialis pridobil od ameriškega in švicarskega sklada...

STARTAJ
Novice
Novice Kako kadrujejo v gorenjski Silicijevi dolini

Podjetje 3fs je eno tistih, ki potrjujejo, da lahko v Kranju oziroma na Gorenjskem deluje viskotehnološko podjetje, ki izvozi večino...