Novozelandec v Sloveniji: Potrebujete več bogatih ljudi

Čas branja: 5 min
29.09.2014  13:29
Nicholas Bartlett je uspešen novozelandski podjetnik. Ljubezen ga je pripeljala v Slovenijo. Tukaj spoznava našo startup sceno, za katero meni, da ima veliko potenciala. Je pa tudi kritičen do marsikatere slovenske posebnosti. Med drugim opisuje svojo zgodbo z nakupom avtomobila in slovenskimi bankami.

Bartlett je pri svojih 28 letih zgradil in bogato prodal dva start-upa, tretjega pa lani oktobra uspešno poslal na novozelandsko borzo. Zadnji se je ukvarjal z razvojem programske opreme, s katero podjetja z mobilnimi delavci nadzorujejo in urejajo aktivnosti na terenu, izdajajo predračune in fakture.

Kot marsikoga pred tem, ga je v Slovenijo pripeljala ljubezen, kot večino so ga tukaj navdušile naravne lepote in prijetno življenje, ni pa tudi edini, ki je že zelo hitro prepoznal prepreke v podjetniškem okolju in ocenil značaj slovenskega človeka. Ne zgolj zategnjena birokracija, sami ne znamo izkoristi priložnosti, ki so nam ponujene na pladnju, bi lahko strnili njegove besede. »So stvari, ki jih nisem videl nikjer drugje,« še pravi.

nicholas-bartlett.1411990045.tif.png.o.600px.png
"Dejstvo je, da veliko ljudi v Sloveniji nima službe, pa bi jo radi imeli. Tisti, ki jo imajo, pa delajo najmanj kar lahko."

Primer 1: Nakup avtomobila in slabo ravnanje s strankami

Pred tedni se je Bartlett odločil za nakup avtomobila. »Gre za specifičen avto, ki ga je v Sloveniji težko dobiti,« pojasnjuje. Redno je pregledoval spletne strani in ko ga je vendarle zasledil, je poklical prodajalca. Ta se je oglasil, a je bil pogovor v desetih sekundah končan. »Vprašal me ni niti za mojo številko. To se pogostokrat dogaja pri slovenskih prodajalcih, in to v vseh industrijah. Ko sem človeka vendarle srečal, se ta ni niti predstavil,« razlaga. Avto je želel tudi testno preizkusiti, pa mu je prodajalec odvrnil, da to ni potrebno, češ, saj je že vozil ta tip avtomobila, pa menda tudi zato, ker je zunaj deževalo. Ponudil mi ga je za določeno ceno, ampak da ne bi izpadel bedak, sem ceno znižal. Odvrnil je, da se brez šefa ne more pogajati. Nato sem ga dobesedno moral prisiliti, da je napisal mojo številko. Obljubil mi je, da me bo poklical čez dve uri. Nič se ni zgodilo, zato sem ga poklical sam. Šefa menda še vedno ni bilo, ob tem pa sem dobil občutek, da ga prodaja niti ne zanima. Bil sem zelo razočaran,« razlaga.

»Dejstvo je, da veliko ljudi v Sloveniji nima službe, pa bi jo radi imeli. Tisti, ki jo imajo, pa delajo najmanj kar lahko. Ali so premalo motivirani? Ne vem sicer, kako so plačani, ampak morda jim primanjkuje denarnih spodbud za uspešno opravljeno delo,« dodaja. Ob tem Bartlett naredi primerjavo z Novo Zelandijo in Avstralijo. Tam imajo po njegovih besedah prodajalci avtomobilov osnovno plačo, povrhu pa še provizijo na preseganje ciljev. »Tako delajo vse, kar je v njihovih močeh, da prodajo čim več s svojih izdelkov. Zmaga za vse.«

Avto je poskušal kupiti tudi pri nekaterih drugih ponudnikih. »Povsod sem imel občutek, da sem jaz tisti, ki mora vložiti vse napore za to, da se nakup opravi. Drugje se to ne dogaja. Vseskozi bi me obveščali in na vse pretega poskušali zaključiti posel,« je prepričan sogovornik.

Primer 2: Slovensko bančništvo

Bartlett opisuje tudi svojo izkušnjo s slovenskimi bankami. Pravi, da na Novi Zelandiji ter Avstraliji banke razumejo svojo vlogo, to je prodaja denarja. »Vseskozi se sprašujejo, kaj lahko svojim strankam danes prodajo. V ta namen delijo prostor, ki je namenjen prodaji in pa delu z ostalimi bančnimi storitvami. V Sloveniji pa je povsem običajno, če vidiš eno okence, kjer dobiš vse in prav nič zasebnosti.

Banke v Sloveniji mislijo, da so nekakšni varuhi vašega denarja, ne razumejo pa svoje prave vloge. Mentaliteta, da je treba za svoje stranke poskrbeti, je povsem neobstoječa. In to je zelo moteče, če so nekatere banke lani dobile milijarde evrov vašega denarja. Kje je dokaz, da želijo postati prave banke in ne samo nekakšne institucije? Naj gredo na letalo in pogledajo, kako se stvarem streže drugje po svetu«.

O slovenski startup skupnosti

Kot omenjeno, je Bartlett svoje startupe uspešno prodal. Iz vseh je izstopil, tudi iz najuspešnejšega, GeoOp. Pravi, da je podjetje šlo v svojo smer, ni se popolnoma strinjal z odločitvami, »vendar je podjetje pomembnejše od stališč ene osebe«. Novozelandski startup ekosistem se sicer vrti okoli razvoja poslovnih aplikacij. Prvi startupi so vzniknili s pojavom novozelandskega bisera, podjetja Xero, ki je ustvarilo oblačno računovodsko platformo, na kateri so se kasneje razvile ostale rešitve, namenjene nišnim trgom.

Med slovensko in novozelandsko startup skupnostjo Bartlett večjih razlik ne opaža. »Vsi so odprti in si želijo pomagati,« razlaga. Veliko pomanjkljivost pa vidi v pomanjkanju angelskih investitorjev in skladov tveganega kapitala. Po njegovih besedah bi morala biti pravila okoli financiranja startupov bolj fleksibilna, kot eno izmed možnosti pa vidi vesting (prenos lastniških deležev zaposlenim ob doseganju ciljev). »V Sloveniji je to skoraj nemogoče. Če lahko konkurenca svojim zaposlenim da deleže v podjetju, je to tako, kot da bi se ti boril z eno roko na hrbtu. Vaše podjetje je namreč vredno toliko, kot je vreden talent zaposlenih. Če nimaš vseh orodij, da zadržiš in izkoristiš ta talent, si na izgubi. Zato veliko slovenskih startupov ustanovi podjetje v ZDA,« pojasnjuje.

Potreba po bogatih ljudeh

Kot še eno izmed prednosti vestinga navaja dejstvo, da ob dobri prodaji podjetja obogati večje število ljudi. »To se v Silicijevi dolini dogaja vsak dan. V Sloveniji, ki pa naj bi veljala za bolj levo usmerjeno, pa ob prodaji podjetij obogati zgolj majhen delež ljudi,« razlaga Bartlett. Meni, da delavci, ki imajo deleže v svojih podjetjih, delajo bolj kakovostno, morebitna prodaja družbe pa lahko prinese uspeh tudi njim in njihovim družinam.

»Ljudje z več denarja si lahko privoščijo, da ga nekaj tudi izgubijo. Zato prevzamejo tveganje in ga vložijo v podjetja, ki lahko propade ali pa uspe. Morda bodo ta podjetja zaposlila pet Slovencev, morda čez čas 20 ali 100. Brez bogatih ljudi nimaš novih podjetij in novih delovnih mest,« razkriva preprosto, a pomembno resnico.

V Sloveniji ni na počitnicah

Bartlett namerava v Sloveniji ostati še dobro leto, v tem času pa želi poleg spoznavanja države in jezika ustanoviti podjetje. Z novembrom se bo resneje posvetil razvoju startupa, išče pa tudi priložnosti za investiranje. V zadnjih dveh mesecih, je spoznal, da ima Slovenija odlično delavno silo ter inženirje, toda podjetja nimajo zadovoljivih prodajnih ekip, ki bi znale izdelek uspešno zapeljati na trg.

Zdi se, da Bartlett o Sloveniji pozna že marsikatero podrobnost, nekatere med njimi pa »enostavno ne razume«. Tako denimo ne razume, kje je smisel 7.500 evrov ustanovnega kapitala, ki je nujni del ustanovitve novega podjetja. »Tega na Novi Zelandiji ne poznamo«. Da bo pobližje spoznal slovensko birokracijo, po lastnih besedah potrebuje še nekaj časa, ampak pravi, da je »vsaka birokracija tako ali tako slaba«. Meni, da bi morala Slovenija sprostiti nekatera pravila, prek nižjih davkov ljudem omogočiti, da zaslužijo več in zmanjšati vpletenost države v gospodarstvu in drugod. »Več vlade ni prava smer, z manj vlade pa je gospodarska rast večja.«

Bolje privatno kot v lasti države

Novozelandec spremlja tudi privatizacijo. »Zanimivo bo videti, kaj se bo dogajalo z letališčem pod novimi lastniki. Verjetno bo bolje, vsaj tako je to s podjetij, ki niso v lasti države. Na Novi Zelandiji se je podobno zgodilo leta 1998, in to zelo uspešno, ko je vlada uvrstila auckalandsko letališče na borzo.

Več kot je neuspehov, bližje je uspeh

Za konec pa še en njegov dobronameren nasvet mladim podjetjem. »Slovenski startupi ne odnehajo dovolj hitro. Trudijo se v nedogled, kar ni dobro. To veš, ko postane strošek pridobivanja stranke previsok. Če imaš produkt, imaš trg, vendar, če je napor (čas in denar), da pridobiš stranko prevelik, potem je pametno, da razmisliš o spremembi strategije. To, da startup odneha, ni slabo, kajti vedno ko bodo začeli na novo, bodo začeli z boljšo idejo. Bolj natančno bodo vedeli, kaj delajo, koliko denarja potrebujejo in koliko dela morajo vložiti. Novi ljudje pogosto podcenjujejo stroške in čas, mislijo, da bo vse bolj enostavno. Neuspeh je potrebno ceniti, ni tako slaba stvar. Več kot jih imaš, bližje si uspehu,« še dodaja.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
STARTAJ
Novice
Novice Lahko eHrana postane kot Uber Eats?

Slovenska inovativna platforma Ehrana LIVE od začetka junija prebivalcem prestolnice na dom omogoča dostavo hrane iz multinacionalke...

STARTAJ
Novice
STARTAJ
Od kozjega roga do milijonskih prihodkov 1

Ekipa ZkotZ Anžeta Miklavca še tretjič na Kickstarer