6 obetavnih mladih podjetij za 2018 6 obetavnih mladih podjetij za 2018 S pomočjo Iniciative Start:up Slovenija, Poslovnih angelov Slovenije, ABC pospeševalnika in Zavoda mladi podjetnik smo izbrali šest ekip, ki imajo po našem mnenju rešitev, zanimivo za globalne trge, in možnost za hitro rast.

Produktni dizajner, ki startupe uči poslušati uporabnika

27.01.2014  12:52  Dopolnjeno: 27.01.2014 13:13

Luka Stepan je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, že med študijem pa je delovne izkušnje pridobival pri podjetju GigoDesign. Po diplomi ga je pot zanesla v London na Royal College of Art, kjer je zaključil dvoletni magistrski študij iz produktnega dizajna. Po študiju je s sošolci ustanovil lastno podjetje oziroma studio, kjer je ostal tri leta. Sledila je vrnitev v Slovenijo, kjer je danes spet zaposlen pri GigoDesignu kot kreativni direktor za področje produktnega dizajna. Sam sicer ne mara uporabljati besedo »oblikovanje«, ker po njegovih besedah preveč spominja le na »obliko«, medtem ko je zanj produktni dizajn veliko več. Danes poleg dela na GigoDesignu pomaga tudi mladim startupom, ki se kalijo v podjetniškem pospeševalniku DesignForward.

Luka Stepan
Kako se z dizajnom spopadajo slovenski startupi, kakšni so trendi v dizajnu ter kako lahko podjetje najde v njem dodano vrednost? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja boste prek blogov Luke Stepana našli tudi na Startaj.si

Zakaj niste ostali v svetu podjetništva?

V GigoDesign sem se vrnil predvsem iz razloga, ker mi je podjetje zaradi že vzpostavljene infrastrukture nudilo boljše pogoje za delo. Po treh letih lastnega podjetništva sem se pač želel priključiti podjetju, ki deluje »kot dobro naoljen stroj« in ti posledično daje platformo, ki omogoča kreativno delo.

S katerimi podjetji ste sodelovali, ko ste bili še podjetnik v Londonu?

Največji stranki sta bila Južnokorejska tehnološka velikana LG in Samsung, sodelovali pa smo med drugim tudi z Nikonom, Toshibo ter Panasonicom. Za korejska podjetja smo oblikovali tudi same naprave, torej tablične računalnike in pametne mobilnike ter ostalo zabavno elektroniko. Poleg tega smo urejali tudi javne prostore v gradbenih projektih za Samsung  - njihova veja C&T je namreč eden največjih gradbincev v Južni Koreji.

Zakaj pa so velika podjetja iskala pomoč malih?

Potrebno je razumeti kako ta podjetja dojemajo sam dizajn. Vsak od teh velikanov ima dizajnerske oddelke z več kot 100 zaposlenimi za posamezno področje. Pri sodelovanju z »malimi« pa so ta podjetja iskala predvsem svež pogled na lastne produkte od ljudi iz določenih kulturnih območij ter od ljudi, ki niso osredotočeni samo na pametne mobilnike in tablice. Projekti, za katere so nas najemali, so bili sicer zelo različni. Podjetja so se namreč zavedala, da je en del izdelka sama forma oziroma uporabnost. Po domače torej da izdelek dela v najširšem možnem pomenu. Na drugi strani pa so iskala nove tehnološke koncepte. Takrat so bili recimo zelo aktualni OELD ekrani, ki so danes postali že pomemben igralec na trgu, pred parimi leti pa so bili še zelo sveža tehnologija, praktično znanstvena fantastika. In zanimivo je danes gledati prve zakrivljene mobilnike na trgu, katerih koncepte smo predstavljali že kakšnih šest let nazaj.

Pa je šlo za enakovredno partnerstvo?

Svojevrstno priznanje je bilo pravzaprav že dejstvo, da je na koncu produkt ugledal luč sveta popolnoma po naših načrtih. Posredno to pomeni, da si delo opravil bolje kot interni studio, kar je velik dosežek, če pomislimo, da se z določenimi napravami ukvarjajo vsak dan in jih poznajo zelo natančno.

V kakšnih številkah pa govorimo?

Zelo različno. Največji posli, finančno gledano, ki smo jih opravili, so bili oblikovanje notranjosti letala. Seveda se je potrebno zavedati, da je to bilo pred krizo in posledično večina industrij še ni bila v težavah. Takrat smo v konzorciju z španskim studiem Mormedi sodelovali s špansko Iberio, ki je od nas želela, da njena letala Airbus A330 in A340 prilagodimo njenemu sporočilu ter izboljšamo izkušnjo njenih strank.

Kdaj ste se vrnili v Slovenijo?

Leta 2010.

Zakaj?

Ravno pri sodelovanju z največjimi korporacijami sem dobil občutek, da je v Sloveniji več priložnosti. Potrebno se je zavedati, da Britanci razumejo dizajn že veliko let. Industrija je na Otoku že zelo konsolidirana in »pravila dela« so posledično že zelo izoblikovana in si kot produktni dizajner relativno kar omejen. Medtem pa je stvar v Sloveniji ravno obratna. Le nekatera podjetja sam dizajn že vpletajo v produkcijski proces, samo jih je relativno malo in prostora je še veliko na trgu - tako na trgu kot znotraj podjetij. Zato lahko z naročniki zgradimo zgodbo prav od začetka, kar predstavlja svojevrsten izziv.

Kaj pa denar? Verjetno je razlika ali recimo delate za Gorenje ali pa za Samsung?

Menim, da razlik med našimi uspešnimi podjetji z lastno blagovno znamko in recimo Samsungom glede razumevanja dizajna ni veliko. Razlike nastopijo pri podjetjih, ki ne razumejo dizajna na nivoju kulture podjetja. Samsung ima design v vseh porah , ne le na produktnemu vodenju. Do razlik v vrednostnih seveda prihaja, vendar sta tudi standarda primerjanih držav zelo različna, še posebej, če v VB gledamo samo London. Vseeno pa je razlika v širini kreativnosti dela. Lahko bi recimo nadaljeval delo v londonskem podjetju in si pridobil veliko izkušenj pri dizajnu notranjosti letal ter enkrat odprl svojo podjetje, ki bi se ukvarjalo s tem. Na velikih trgih je v tej industriji pomembna specializacija, sam pa mislim, da je osnova dobrega dizajna ravno širina znanja.

Kaj je pravzaprav produktni dizajn?

Produktni dizajn je poslušanje uporabnika ter načrtovanje izdelka, ki bo zadovoljeval njegove potrebe. Dobro načrtovan produkt sam po sebi ne izraža, da je bilo vrhunsko načrtovan. Nič ne štrli ven, nobena stvar ne izstopa. Vseeno ne smemo gledati na produkte kot nekaj utilitarnega oziroma suhoparnega, saj so velik del naše materialne kulture. Po domače, produktni dizajn je pravzaprav zdrava kmečka pamet.

Kakšne so težave slovenskih podjetij pri razumevanju produktnega dizajna?

Glavni problem slovenskih podjetij je to, da produktni dizajn še vedno enačijo le z lepo obliko. Še enkrat bi rad izpostavil tudi dejstvo, da preveliko krat večina hierarhične verige podjetja ne razume, zakaj se pravzaprav gre in prihaja do zastojev znotraj podjetja.

Od kje pa prihaja to nerazumevanje?

Slovenija je preveč tehnološko usmerjena. Dokler smo delali recimo »polizdelke« ne pa končnih produktov z znamko, je še šlo.  Potrebno je poslušati uporabnika in tu se marsikatero slovensko podjetje zaleti v zid. Ljudje kupujejo izkušnjo in ne tehničnih lastnosti. Dobra uporabniška izkušnja pa ni nujno visoko tehnološka.

Katera slovenska podjetja po vašem najbolje razumejo produktni dizajn?

Poleg naših naročnikov (smeh) predvsem startupi.  Vendar gre predvsem za generacijsko razliko. Vzpon podjetij, kot je Apple, je dizajn postavil v ospredje. Delno zaradi njih je današnja mlada generacija sam dizajn že ponotranjila in se zaveda, da uspešnega posla brez tega ni.

Med velikimi podjetji bi izpostavil recimo Intro, Studio Moderna s kolesom BigFish, pa tudi Elan, Gorenje.

Ali je razlika pri pristopu k produktnemu dizajnu med startupom in uveljavljenim podjetjem?

Edina razlika je po mojem mnenju to, da startup hitreje ponotranji miselnost dizajna. Kultura upravljanja z dizajnom se vzpostavlja že s prvim projektom. Zato je pri večjih podjetjih veliko težje vpeljati tako miselnost v vse sloje podjetja in se morajo posledično tega lotiti na veliko bolj premišljen način. Še posebej, ker so bili navajeni tako delovati vrsto desetletij. Ključna je torej velikost organizacije ter značilnosti njenih voditeljev. 

Sedaj sodelujete tudi z mladimi startupi. Pa so res tako odprti do produktnega dizajna?

Upora do tega znanja ni. Sicer so nekateri delno še vedno obremenjeni s tem, da je vloga dizajna enakovredna vsem ostalim in jo morajo upoštevati - kar je sicer popolnoma normalo, če se prvič srečuješ z nečem novim. Ne razumejo, da morajo v tem procesu sodelovati vsi in da so karakteristike samega produkta to, kar bo kupec plačal. Ne razumejo torej samega produkta, velikokrat so „feature-ji" predstavljeni kot produkt - to najbrž izhaja iz naše pretirano tehnološke usmerjenosti v  preteklosti. 

Kakšen nasvet bi torej dali mladim slovenskim podjetnikom?

Ves čas mislite na uporabnika in če boste pošteni do njega, vam skoraj zagotovo ne more spodleteti.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.