Kaj ponujajo slovenski podiplomski študiji podjetništva Kaj ponujajo slovenski podiplomski študiji podjetništva Pripravili smo »last minute« pregled podiplomskih programov za bodoče ali že obstoječe mlade podjetnike.
Kako trgovcem denar polzi skozi prste ali kako je plačevanje v trgovinah ujeto v preteklosti Kako trgovcem denar polzi skozi prste ali kako je plačevanje v trgovinah ujeto v preteklosti Plačilo s telefonom mora biti tako preprosto, da ga lahko naredi moja 80-letna babica ali pa 15-letna hčerka.
Novo v Ljubljani: S kolesarji vam pripeljejo hrano – storitev, ki po svetu cveti Novo v Ljubljani: S kolesarji vam pripeljejo hrano – storitev, ki po svetu cveti Mlado podjetje Ehrana.si želi z aplikacijo in dostavljavci na kolesih povezati ljubljanske restavracije in tiste, ki naročajo hrano na dom ali v službo. Storitev je že na voljo, za zdaj le v središču Ljubljane. S tehnologijo podprti dostavljavci so v tujini trenutno vroč poslovni model.
(intervju) Kaj lahko SAP ponudi slovenskim start-upom (intervju) Kaj lahko SAP ponudi slovenskim start-upom Intervju s Tino Vidergar, Sap Slovenija: Zanimajo jih start-upi, ki se ukvarjajo z internetom stvari, umetno inteligenco in velepodatki
(Intervju) Dean Čebohin, Flixbus: Slovenski trg nas zanima in pri tem ne potrebujemo državnih subvencij (Intervju) Dean Čebohin, Flixbus: Slovenski trg nas zanima in pri tem ne potrebujemo državnih subvencij Dean Čebohin, vodja razvoja Flixbusa za srednjo in vzhodno Evropo: Čez Slovenijo vsak dan pelje več kot 70 naših avtobusov. Do konca septembra bomo zgradili X, ki bo Slovenijo povezal z vsemi državami v soseščini.

Inovator, ki združuje akademski svet s podjetništvom

05.12.2013  11:30  Dopolnjeno: 05.12.2013 11:49

Borut Fonda je mladi športni navdušenec, ki je svojo ljubezen do športa uspešno prelevil v svojo kariero - takao akademsko kot poslovno. Kot otrok je drvel po belih strminah, potem pa je alpsko smučanje zamenjal za gorsko kolesarstvo. Poškodba, ki jo je skupil v času študija na ljubljanski Fakulteti za šport, je vsilila predih od športa v praktični obliki, se je pa Fonda zato usmeril v osvajanje njegove teoretično znanstvene plati ter do konca dodiplomskega študija postal lastnik številnih inovacij in patentov. Petindvajsetletnik danes živi med Ljubljano, kjer deluje kot znanstveni sodelavec spin off podjetja S2P - Science to Practice, Ltd.-, in Birminghamom, kjer opravlja doktorat na eni najboljših Fakultet za športno znanost na svetu.

fotoPeterSkrlep-4967
Borut Fonda o študiju v Veliki Britaniji

"Stalno imamo dodatna izobraževanja o nastopih na trgu, razvoju kariere in iskanju zaposlitve. Ogromno posluha imajo tudi za inovacije, ki jih v celoti financirajo. Seveda ob dejstvu, da se patent prijavlja preko njih. Ob tem pa nudijo celovito pravno in administrativno podporo."

Že od zgodnjega otroštva se ukvarjate s športom, svojo kariero ste v bistvu začeli v najstniških letih kot profesionalni kolesar, od kod navdušenje nad športom?

Kariero športnika sem v bistvu začel pri štirih letih kot alpski smučar. Takrat sem sledil dve leti starejši sestri Poloni, ki je izrazila zanimanje za smučanje. Nato sem deset let vztrajal na belih strminah in se šele potem preusmeril v gorsko kolesarstvo, nad katerim sem se navdušil med »suhimi« treningi alpskega smučanja. V celotni karieri sem se preizkusil v mnogih športih in prav v vsakem užival. Pomembno vlogo sta seveda odigrala starša, ki sta bila vedno aktivna in naju s sestro podpirala pri prav vsaki dejavnosti.

Z vpisom na Fakulteto za šport v Ljubljani ste združili šport in znanost. Kakšni so bili začetki v raziskovalnih vodah?

Z raziskovanjem sem se prvič srečal, ko je v drugem letniku vaje vodil Dr. Nejc Šarabon in nas povabil k sodelovanju pri eni izmed takrat aktualnih raziskav. Sam sem bil ravno poškodovan in sem se ponudil za pomoč. Dr. Šarabon je kmalu ugotovil, da nekaj obetam, zato mi je ponudil dodatno sodelovanje, ki je pripeljalo do tega, da je profesor predlagal, da sledim svoji raziskovalni poti po svoji želji. Brez pomisleka sem se odločil za kolesarstvo in raziskovanje mehanizmov, ki so me stali poškodbe, t.j. slabe geometrijske nastavitve kolesa.

Do diplome ste razvili že nekaj inovacij in registrirali dva patenta. Kako poteka sam postopek patentiranja, je imela Univerza posluh za vaše ideje in vam pomagala pri patentiranju?

V času dodiplomskega študija sem med treningom prišel do prvih idej, kako bi lahko naredil kolesarjenje učinkovitejše in udobneje. Dr. Šarabon mi je te ideje pomagal razdelati in bil v ogromno pomoč pri patentiranju, saj je sam s tem že imel izkušnje. Univerza mi ni bila v pomoč, vendar iskreno povedano, je niti nisem posebej iskal. Mogoče tudi zaradi dejstva, da smo vse inovacije prijavljali preko podjetja in ne preko Univerze. Postopek je na prvi pogled sila preprost, vendar šele ko se ga lotiš, vidiš, kako natančno moraš inovacijo opisati in na kaj vse moraš biti pozoren, ko navajaš patentne zahtevke. Na začetku mi je bilo to kar mučno, vendar sem kmalu ugotovil, kje so zanke in postal dokaj spreten pri pisanju.

V času študija ste začeli sodelovati s podjetjem S2P, katerega dejavnost je znanstveno raziskovanje in razvoj merilnih tehnologij za uporabo v športu, in medicini. Ste se v tem času tudi sam podrobneje seznanili s podjetništvom?

S2P je bil ustanovljen približno eno leto po tem, ko sem začel sodelovati z Dr. Šarabonom in njegovo ožjo raziskovalno skupino, predvsem glavnim programskim inženirjem Andrejem Panjanom. Ravno onadva sta bil glavna ustanovitelja in pobudnika za ustanovitev tega spin off podjetja. Ker sem bil z njima že od samega začetka, sem se do določene mere spoznal tudi s podjetništvom, predvsem v smislu prijavljanja na nacionalne razpise. Intenzivno sem bil vključen v projekt, ki je bil subvencioniran s strani Slovenskega podjetniškega sklada P2. Kar se tiče marketinga in prodora na trg pa sta glavno vlogo odigrala Dr. Šarabon in Panjan, ki sta bila na tem področju mnogo bolj izkušena. Sam sem se ob tem ogromno naučil in pridobil mnogo izkušenj.

Danes vidite sebe bolj kot podjetnika ali akademika? Lahko primerjate znanstveno delo s podjetniškim delom?

Sam bi najraje združeval oboje in trenutno mi to kar uspeva. Poleg doktorskega raziskovalnega dela se intenzivno vključujem še v raziskovanje na področju regeneracije po športni vadbi. Obe raziskovalni usmeritvi pa služita kot baza za razvoj v podjetju, ki temelji na našem lastnem raziskovalnem delu. Dober primer tega je program S2P Cycling Science, katerega vodim. Slednji je namenjen biomehanski obravnavi kolesarjev, kar je moje doktorsko delo, hkrati pa nudimo tudi konzultacije za športno pripravo, kar je pa moja druga raziskovalna usmeritev. Celotna obravnava pa seveda temelji na merilni tehnologiji, ki smo jo razvili sami.

Katera je zadnja inovacija na kateri ste delali v sklopu podjetja S2P?

V zadnjem času smo intenzivno delali na kolesarskem programu in razvoju sistema za bike fitting (t.j. biomehanska nastavitev položaja na kolesu). Največja inovacija v tem sistemu je pedal, ki omogoča meritve sil v vseh treh smereh in inercijski senzorji, ki nam dajo vpogled v 3D gibanje kolesarja med samim kolesarjenjem. Na podlagi naših lastnih raziskav so vhodni parametri popolnoma unikatni. To nam omogoča zelo natančno nastavitev kolesa prilagojeno slehernemu posamezniku. To je izjemno pomembno, saj lahko zadostimo tistim kolesarjem, ki kolesarijo zgolj nekajkrat letno, kakor tudi najbolj elitnim kolesarjem. Inovacijo smo razvijali vsaj dve leti in zdaj tudi ponudili končnim uporabnikom - kolesarjem - v sklopu vadbeno-diagnostičnih storitve, ki jih ponuja podjetje S2P.

Trenutno opravljate doktorat na eni najboljših Fakultet za športno znanost na svetu, Univerzi v Birminghamu. Zakaj ste se odločili za odhod v tujino?

Proti koncu magisterija, ki sem ga opravljal na Univerzi na Primorskem, sem se začel zavedati, da si želim več, kot mi lahko ponudijo v Sloveniji. Začel sem z iskanjem alternativ v tujini in na spletu našel Univerzo v Birminghamu, ki ima enega izmed najboljših oddelkov za športno znanost na svetu. Samo za primerjavo, tu premoremo preko 30 raziskovalnih laboratorijev, medtem ko bi v Sloveniji imel na voljo zgolj enega. Ko mi je Dr. Šarabon potrdil, da me pri vsem tem v največji meri podpira, smo vzpostavili stik z mojim sedanjim mentorjem Dr François-Xavier Lijem, ki je zelo referenčen na področju aplikativne motorične kontrole. Sodeluje z Jamajško Olimpijsko ekipo, med drugimi tudi z Usain Boltom in drugimi šprinterji. Takrat sem bil raziskovalno že dovolj referenčen, da so mi ponudili mesto doktorskega raziskovalca hitreje kot v enem tednu, čeprav postopki trajajo tudi več mesecev. Dobil sem še štipendijo pri AdFuturi in zgodba v Angliji se je začela.

Kakšne so razlike med študijem v Veliki Britaniji s študijem v Sloveniji?

Mislim, da ni smiselno primerjati študijev. V Veliki Britaniji vsak študent plača šolnino, ki znaša preko 9000 funtov in se tega močno zaveda. Vsi študenti so izjemno motivirani. To sem opazil, ko sem učil na nekaj predmetih in bil fasciniran nad zanimanjem, ki so ga izkazovali. Odnos profesorjev je temu primeren in veliko truda vložijo v individualno obravnavo. Sam doktorski študij pa je zgodba zase. Gre za izključno raziskovalni način študija, torej brez predmetov in izpitov. So pa zahteve mnogo hujše, kot so v Sloveniji. Za primerjavo, v Sloveniji lahko doktoriraš če objaviš tri članke v publikacijah s faktorjem vpliva. V veliki Britaniji je ta številka lahko tudi več kot 8. Temu primerna je tudi podpora, da vsak to doseže. Vsak doktorski raziskovalec dobi pisarno in vso opremo, da izvaja raziskovanje na najvišjem nivoju. Tri leta torej preživiš kot raziskovalec in se razvijaš v mentorja. Naučijo te kritičnega pristopa in razmišljanja, kar je odlična priprava za nadaljevanje kariere.

Imajo britanski akademiki več posluha, smisla za podjetništvo? Je povezava med Univerzo in gospodarstvom vzpostavljena bolje?

Znotraj Univerze je kar nekaj delavnic in predavanj, da se znanje prenaša v prakso. Ravno pred kratkim je Univerza podpisala več milijonsko sodelovanje v razvoju s proizvajalcem vozil Rolls Royce. Tudi v športni znanosti je veliko sodelovanja in združenih financiranj za izboljšanje zdravja. Stalno imamo dodatna izobraževanja o nastopih na trgu, razvoju kariere in iskanju zaposlitve. Ogromno posluha imajo tudi za inovacije, ki jih v celoti financirajo. Seveda ob dejstvu, da se patent prijavlja preko njih. Ob tem pa nudijo celovito pravno in administrativno podporo.

Načrti za prihodnost? Se nameravate vrniti v Slovenijo?

Po končanem študiju se moram zaradi štipendije pri AdFuturi vrniti v Slovenijo za tri leta. Imam sklenjeno pogodbo s podjetjem S2P, kjer si želim ostati tudi po izteku treh let in nadaljevati delo s kolesarji in ostalimi športniki. V nekem deležu bi rad tudi predaval na predmetih, ki sem jih pomagal postavljati že sedaj, predvsem zaradi stika s študenti. Upam, da se situacija v Sloveniji obrne tako, da mi našteto omogočala, sicer bom iskal alternative drugje.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe Slovenci, ki načrtujejo postati glasbeni Airbnb

Viberate bi industrijo žive glasbe (koncerti, zabave, festivali) rad naredil bolj pregledno in preprosto – podobno, kot je Airbnb...

STARTAJ
Zgodbe
Zgodbe Novo v Ljubljani: S kolesarji vam pripeljejo hrano – storitev, ki po svetu cveti 6

Mlado podjetje Ehrana.si želi z aplikacijo in dostavljavci na kolesih povezati ljubljanske restavracije in tiste, ki naročajo hrano na...

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri (intervju) Kaj lahko SAP ponudi slovenskim start-upom

Intervju s Tino Vidergar, Sap Slovenija: Zanimajo jih start-upi, ki se ukvarjajo z internetom stvari, umetno inteligenco in velepodatki

STARTAJ
Novice
Novice Kako trgovcem denar polzi skozi prste ali kako je plačevanje v trgovinah ujeto v preteklosti

Plačilo s telefonom mora biti tako preprosto, da ga lahko naredi moja 80-letna babica ali pa 15-letna hčerka.

STARTAJ
Novice
Novice Kaj ponujajo slovenski podiplomski študiji podjetništva 1

Pripravili smo »last minute« pregled podiplomskih programov za bodoče ali že obstoječe mlade podjetnike.

STARTAJ
Startupozavri
Startupozavri Poučevanje podjetništva ali kako to počnejo najboljši

Izkušnje s priznane ameriške poslovne šole Babson College